Ter\u0161ku je podporo pri kandidaturi za ustavnega sodnika napovedalo ve\u010d kot 50 poslancev, a je na tajnem glasovanju dobil 42 glasov. To pomeni, da so mu do izvolitve zmanjkali \u0161tirje glasovi. Ob tem je 38 poslancev glasovalo proti njegovi izvolitvi, osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Vse poslanske skupine, ki so mu obljubljale glasove, so po glasovanju zagotavljale, da so njihovi poslanci dano besedo dr\u017eali, in da Ter\u0161ek \u0161e vedno u\u017eiva njihovo podporo. Da je oddal neveljavno glasovnico, ni priznal nih\u010de.<\/p>\n
Eden od razlogov, da se je Ter\u0161ek obrnil na ustavno sodi\u0161\u010de, so prav neveljavne glasovnice. Prepri\u010dan namre\u010d je, da se poslanci k tak\u0161nemu na\u010dinu glasovanja ne smejo zatekati. “Opredeliti se morajo bodisi za bodisi proti. Tretja mo\u017enost jim, sklicujo\u010d se na na\u010delo demokrati\u010dne legitimacije njihove funkcije, demokrati\u010dno na\u010delo transparentnosti zakonodajnega odlo\u010danja in ustavno na\u010delo ‘oblasti ljudstva’, ne bi smela biti na voljo,” je ocenil.<\/p>\n
Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika DZ z ustavo izpostavlja odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno. Ob tem Ter\u0161ek navaja ve\u010d na\u010dinov glasovanja, pri katerih je tajnost izni\u010dena, samo glasovanje pa protiustavno in bi ga bilo treba razveljaviti.<\/p>\n
Kot sporno je v pobudi ustavnemu sodi\u0161\u010du ocenil tudi ravnanje predsednika republike Boruta Pahorja. O\u010dita mu, da se je odlo\u010dil za ponovni poziv za zbiranje kandidatur, \u010deprav bi lahko takoj po neuspe\u0161nem glasovanju za ustavnega sodnika predlagal enega od \u017ee prijavljenih kandidatov, tretjo osebo ali pa ponovno njega.<\/p>\n
Slednje bi bilo po Ter\u0161kovi oceni razumno ravnanje, saj da so mu poslanske skupine po neizvolitvi \u0161e vedno napovedovale najmanj 50 glasov podpore, navaja Dnevnik. Moti ga tudi, da se Pahor v postopku kandidature z njim ni niti enkrat sre\u010dal niti nista izmenjala nobene besede, da po glasovanju ni ni\u010desar izrekel, z njim ni vzpostavil stika. “Z ravnanjem v celotnem postopku mi je predsednik republike krnil ustavno in temeljno \u010dlovekovo pravico do osebnega dostojanstva,” je dejal Ter\u0161ek.<\/p>\n
Ter\u0161ek ustavnemu sodi\u0161\u010du predlaga, da bodisi ugotovi protiustavnost dolo\u010db poslovnika DZ o tajnem glasovanju bodisi poda ustavno sprejemljivo razlago teh dolo\u010db, s katerimi bo onemogo\u010deno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa naj razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ nalo\u017ei, da o njem ponovno glasuje.<\/p>\n
To pomeni, da naj bi bil ni\u010den tudi ponovni poziv predsednika republike za prosto mesto sodnika ustavnega sodi\u0161\u010da. Rok za prijavo na ta razpis se izte\u010de 11. septembra, kar je tudi eden od razlogov, da Ter\u0161ek ustavnemu sodi\u0161\u010du predlaga absolutno prednostno obravnavo svoje pobude, \u0161e pi\u0161e Dnevnik.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pravnik Andra\u017e Ter\u0161ek, ki ga DZ junija ni izvolil za ustavnega sodnika, se je obrnil na ustavno sodi\u0161\u010de. Predlaga mu, naj ugotovi protiustavnost dolo\u010db poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ nalo\u017ei, da o njem ponovno glasuje, poro\u010da \u010dasopis Dnevnik.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371322,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12251,1595,5336],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n