Avstrijsko dr\u017eavno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru \u0161e posebej opa\u017een. Zna\u0161a 25.000 evrov.<\/p>\n
Jan\u010dar je v nem\u0161kem prostoru znova opozoril nase lani s prevodom romana In ljubezen tudi, ki je v izvirniku iz\u0161el leta 2017. Jan\u010dar v romanu, ki se za\u010denja leta 1943 v takratnem Marburgu, kasneje Mariboru, vedno znova menja obdobja in protagoniste ter se pri tem ponovno izka\u017ee kot velik pripovednik, kronist in humanist. V nem\u0161kem govornem prostoru sta bila med drugim zelo odmevna romana Galjot in To ni\u010d sem jo videl.<\/p>\n
K dosedanjim vidnej\u0161im dobitnikom presti\u017ene literarne nagrade sodijo poznej\u0161i dobitnik Nobelove nagrade za literaturo Patrick Modiano (2012), Mircea Cartarescu (2015), Karl Ove Knausgard (2017), Zadie Smith (2018) in nazadnje Michel Houellebecq.<\/p>\n
Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jan\u010dar (1948) sodi med najpomembnej\u0161e slovenske pisatelje in med najve\u010dkrat prevajane slovenske avtorje. Prejel je \u0161tevilne doma\u010de in mednarodne knji\u017eevne nagrade, med drugim Pre\u0161ernovo nagrado in nagrado Pre\u0161ernovega sklada, ve\u010d Ro\u017ean\u010devih in ve\u010d Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za pri\u010dujo\u010di roman In ljubezen tudi prejel \u010detrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni \u0161e Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To no\u010d sem jo videl (2011).<\/p>\n
V romanu In ljubezen tudi je opisal mo\u010d oziroma nemo\u010d ljubezni prek zapletenega odnosa nekdanjega pripadnika enot SS in sodelavke OF, ki mu je pomagala, ko se je ranjen zatekel v njeno klet. Jan\u010dar je v pogovoru ob predstavitvi knjige leta 2018 dejal, “da se na tej to\u010dki zgodi trenutek globokega so\u010dutja in ljubezen za hip premaga vse, tudi ogromno razliko med njima”.<\/p>\n
Jan\u010dar v svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z dru\u017ebenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je bil med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: “Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.” V pogovoru za STA je med drugim spregovoril o skupnih evropskih vrednotah.<\/p>\n
“Danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namre\u010d razli\u010dne oblike diktatur. Vemo, kaj so \u010dlovekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo pri\u0161li s kak\u0161nim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pa\u010d pa skozi zgodovino antike in kr\u0161\u010danstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanisti\u010dnih idealov,” je poudaril.<\/p>\n
Podelitve nagrade se bo udele\u017eila tudi dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Ministrica za kulturo Andrea Mayer bo zve\u010der priredila tudi sprejem Jan\u010darju v \u010dast.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V obrazlo\u017eitvi pi\u0161e, da je ena od odlik Jan\u010darjeve literature, da ob posamezniku prika\u017ee izkrivljenja zgodovine.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":419372,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,16016,16017],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n