Kot so danes sporo\u010dili iz Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij, izra\u010duni namre\u010d potrjujejo, da pivo, ki pride do kupca prek gostinske storitve, ustvarja veliko ve\u010djo vrednost za poslovne in dav\u010dne prihodke, kot tisto, ki pride prek maloprodajnih kanalov.<\/p>\n
Ob mednarodnem dnevu piva, ki ga po vsem svetu praznujejo na prvi petek v avgustu, je predsednik Zdru\u017eenja slovenskih pivovarn Jernej Smolnikar povedal, da je v \u010dasu, ki marsikaterega od njihovih \u010dlanov in partnerjev postavlja na tanko \u010drto pre\u017eivetja ali zaprtja dejavnosti, pomembno, da se \u0161e bolj pove\u017eejo, si izmenjujejo znanje in izku\u0161nje ter oblikujejo jasna priporo\u010dila o tem, kako podpreti gostinstvo in pivovarstvo v okviru zelene obnove in trajnostnega razvoja.<\/p>\n
“V teh \u010dasih moramo bolj kot kdaj koli prej zagotavljati pro\u017enost pri organizaciji na\u0161ega dela, a hkrati bolj kot kdaj koli prej potrebujemo stabilne, zanesljive dolgoro\u010dne re\u0161itve, ki bodo v okviru okrevanja gostinstva omogo\u010dile tudi nadaljnji razvoj pivovarstva,” je dejal Smolnikar.<\/p>\n
Tudi v lu\u010di dejstva, da bo Slovenija v letu 2021 evropska gastronomska regija, si po Smolnikarjevem mnenju slovensko pivo zaslu\u017ei najbolj\u0161o pozicijo – enakovredno in ob boku vsem slovenskim dobrotam v odli\u010dni gastronomski ponudbi Slovenije. Odli\u010dnost, raznolikost in kreativnost slovenskega piva mora dobiti priznanje najprej doma, da se bodo pivovarji lahko uspe\u0161neje uveljavljali tudi na mednarodnem trgu, pravi Smolnikar.<\/p>\n
Zato pivovarji prav z leto\u0161njim mednarodnim dnevom piva stopajo v ospredje z jasnim sporo\u010dilom, da je \u010das za ponovno povezovanje. \u017delijo biti povezovalci od njive do potro\u0161nika, v \u017eelji za \u010dim prej\u0161nje zeleno okrevanje gospodarstva in trajnostno naravnano strategijo.<\/p>\n
Eden od najbolj prizadetih storitvenih, turisti\u010dnih sektorjev je tudi t.i. HoReCa ali segment hotelirstva in gostinstva, ki vklju\u010duje restavracije, bare, pivnice, kavarne in druge lokale, med katerimi so \u0161tevilna mala in mikro podjetja. Na ravni EU je zaradi zaprtja obratov ogro\u017eenih okoli \u0161est milijonov delovnih mest.<\/p>\n
Zaradi ve\u010d mesecev zaprtih restavracij in gostinskih obratov se je pivovarjem ob\u010dutno zmanj\u0161al obseg povpra\u0161evanja in s tem tudi prodaje. Okoli tretjina prodanega piva namre\u010d pride do kupca prav prek gostinstva in tega prek trgovskih poti ni mogo\u010de nadomestiti. Za mnoge pivovarje se je torej pomembna ali celo edina pot na trg prekinila preko no\u010di. Vse pivovarje, tudi slovenske – teh je v Sloveniji preko 100, v EU pa preko 10.000 – je epidemija mo\u010dno prizadela.<\/p>\n
V Zdru\u017eenju slovenskih pivovarn tako pozdravljajo ukrep, ki ga je sprejela vlada v obliki turisti\u010dnih bonov, saj si je z doma\u010dim turizmom – po prvotnem popolnem zaprtju – posledi\u010dno nekoliko opomogla tudi gostinska dejavnost. A ne v obsegu, kot je verjetno bilo pri\u010dakovano, zato je glede na negotovost prihajajo\u010dega obdobja po mnenju zdru\u017eenja \u017ee danes treba razmisliti o nadaljnjih korakih, predvsem v smeri u\u010dinkovitih sistemskih re\u0161itev, ki bodo vodile v varno in vzdr\u017eno okrevanje gostinskega segmenta in celotne verige vrednosti.<\/p>\n
Pivovarji, povezani v mo\u010dno evropsko zdru\u017eenje, pa so Evropski komisiji \u017ee podali predlog, ki je tak\u0161nim argumentom naklonjena, \u0161e navajajo v zdru\u017eenju.<\/p>\n
Kot je za STA povedala predstavnica zdru\u017eenja Alenka Lesjak, je Slovenija prav gotovo tudi de\u017eela piva. Imamo \u017ee dolgo tradicijo pivovarstva, saj se je pivo varilo v mnogih slovenskih domovih, \u0161e preden je leta 1825 svoja vrata odprla Pivovarna La\u0161ko. Manj\u0161e slovenske pivovarne so se za\u010dele razvijati takoj po osamosvojitvi Slovenije in v svoji kakovosti in pestrosti, skupaj s pivovarnama Pivovarne La\u0161ko Union, oblikujejo pester svet slovenskega piva.<\/p>\n
“Lahko re\u010demo, da so tudi manj\u0161i slovenski pivovarji izdatno pomagali pri graditvi kulture pitja piva v Sloveniji,” je dejala Lesjakova.<\/p>\n
Mali proizvajalci piva proizvedejo skoraj 30.000 hektolitrov piva. Tr\u017eni dele\u017e craft pivovarn v Sloveniji je pod petimi odstotki. Kak\u0161en je njihov potencial, je v tem trenutku te\u017eko oceniti, saj so to mlada podjetja, ki so bodisi za\u010dela na novo ali pa imajo drugo glavno dejavnost. Seveda bo njihov razvoj mo\u010dno odvisen od okoli\u0161\u010din in podpore, ki jo bodo dele\u017ena po epidemiji s covidom-19, saj so mo\u010dno povezani s segmentom hotelirstva in gostinstva, pravi Lesjakova.<\/p>\n
Glede prodora malih pivovarn na tuje trge je pojasnila, da mnogi slovenski pivovarji \u017ee izva\u017eajo svoje pivo, in to ne le v sosednje dr\u017eave, temve\u010d na preostali, zelo zahteven evropski trg ter tudi na Kitajsko. Izvozne odlo\u010ditve so odvisne od ambicije posameznih pivovarjev in mnogokrat tudi od njihovih kapacitet proizvodnje, saj so slovenska piva \u017ee zdaj zelo cenjena tudi v tujini.<\/p>\n
Kumulativno predstavlja slovenski izvoz piva okoli 790.000 hektolitrov piva, kar predstavlja okoli 35 milijonov evrov. Najpomembnej\u0161e izvozne dr\u017eave so bile lani Hrva\u0161ka, Italija, BiH, Srbija in Mad\u017earska. Pove\u010duje se tudi spletna prodaja, ki se je ravno v obdobju epidemije izkazala za zelo dobrodo\u0161lo opcijo prodaje. Po junijskih podatkih finan\u010dne uprave so v Sloveniji 104 pivovarski tro\u0161arinski zavezanci.<\/p>\n
V zadnjih letih v Sloveniji bele\u017eimo zelo solidno rast malih pivovarjev v skladu s trendi najbolj razvitih dr\u017eav, pravi Lesjakova in dodaja, da se je med letoma 2017 in 2019 sicer majhen trg slovenskih malih pivovarjev okrepil skoraj za 35 odstotkov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski pivovarji ob mednarodnem dnevu piva predlagajo uvedbo zni\u017eane stopnje davka za hotelirstvo in gostinstvo, nadaljevanje podpore pri zagotavljanju likvidnosti ter zni\u017eanje tro\u0161arin na pivo, \u0161e posebej tista z nizko vsebnostjo alkohola. Na ta na\u010din bi namre\u010d pripomogli k trajnostni revitalizaciji gostinstva in razvoj pivovarstva v prihodnje.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":105519,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1548,6377,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n