V za\u010detku leta 2020 je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, starih med 15 in 29 let, ka\u017eejo podatki Statisti\u010dnega urada RS (Surs), objavljeni pred mednarodnim dnevom mladih, ki bo 12. avgusta. Ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo mladih 430.000 (22,5 odstotka), najve\u010dja relativna razlika med posameznima generacijama pa ni presegla 15 odstotkov. Glede na najnovej\u0161e projekcije prebivalstva naj bi bilo \u0161tevilo mladih pri nas najmanj\u0161e po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. \u0160tevilo mladih se torej ne bo ve\u010d tako mo\u010dno zmanj\u0161evalo kot se je v vseh letih po osamosvojitvi.<\/p>\n
Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v za\u010detku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oz. kot prodajalec. Dele\u017e teh mladih je tudi najbolj presegal dele\u017e vseh zaposlenih v teh poklicih, in sicer za 32 odstotkov. Ve\u010d mladih od povpre\u010dja je opravljalo poklice za neindustrijski na\u010din dela (za 16 odstotkov), voja\u0161ke poklice (za 15 odstotkov), poklice za preprosta dela (za 11 odstotkov) ter razli\u010dne industrijske poklice (za osem odstotkov).<\/p>\n
Na drugi strani pa sta od povpre\u010dja izrazito odstopali dve poklicni skupini. Med mladimi je bilo za 31 odstotkov manj kmetovalcev od povpre\u010dja, relativno najmanj mladih je opravljalo mened\u017eerske poklice oz. zasedalo visoka uradni\u0161ka delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 odstotka v primerjavi s 5,7 odstotka med vsemi zaposlenimi).<\/p>\n
Od generacije, ki je ob popisu 2011 \u0161tela 22 let (26.516 oseb), jih je sedem let kasneje v Slovenji \u017eivelo \u0161e 24.764 oz. nekaj ve\u010d kot 93 odstotkov. Umrlo je 85 prebivalcev, 1667 se jih je odselilo v tujino. Ve\u010d kot polovica odseljenih so bili v letu 2011 \u0161tudenti. V dr\u017eave nekdanje Jugoslavije so se v ve\u010dji meri odseljevali tisti, ki so bili zaposleni, v dr\u017eave EU (brez Hrva\u0161ke) ter v druge dr\u017eave sveta pa \u0161tudenti. Najve\u010d takratnih 22-letnikov danes \u017eivi v Avstriji, Nem\u010diji, \u0160vici ter BiH, skupaj v teh \u0161tirih dr\u017eavah pa polovica vseh odseljenih, so navedli na Sursu.<\/p>\n
Dohodkovni polo\u017eaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s polo\u017eajem nekaj let starej\u0161ih generacij. Mediana letnega bruto dohodka, ki vklju\u010duje obdav\u010dljive in neobdav\u010dene dohodke je v letu 2018 za 29-letne zna\u0161ala 14.800 evrov, za 34-letne pa 15.700 evrov. Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (ve\u010d kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letnike precej ni\u017eja (9200 evrov). Zaposlenost te generacije je bila namre\u010d manj kot polovi\u010dna (47 odstotkov).<\/p>\n
Mediana letnega bruto dohodka na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 zna\u0161ala skoraj 16.150 evrov, medtem ko so bili dohodki brezposelnih (6400 evrov), \u0161tudentov (5200 evrov) in drugih neaktivnih oseb (mediana 5800 evrov) veliko ni\u017eji.<\/p>\n
Poleg statusa aktivnosti je druga osnovna determinanta dohodka izobrazba. Povpre\u010dni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 zna\u0161al 17.400 evrov, kar je skoraj osem odstotkov ve\u010d od mediane. Samo zaposleni z vsaj visoko\u0161olsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovpre\u010dne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovno\u0161olsko in srednje\u0161olsko izobrazbo je bila 10 odstotkov, medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 odstotkov vi\u0161je dohodke od tistih s srednje\u0161olsko izobrazbo.<\/p>\n
Zdru\u017eeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o razli\u010dnih vpra\u0161anjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v dru\u017ebi na splo\u0161no. V tem letu je vodilna tema mednarodnega dneva mladih vklju\u010denost mladih v razli\u010dne oblike delovanja na lokalni, dr\u017eavni in globalni ravni, so \u0161e dodali v uradu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je leta 2018 vsak drugi 29-letnik \u0161e vedno \u017eivel v svoji primarni dru\u017eini, leta 1991 je bilo takih samo 20 odstotkov. Najve\u010d mladih je delalo v storitvenih poklicih oz. kot prodajalci. Zaposlenih je bilo 81 odstotkov generacije. 29-letniki s terciarno izobrazbo so imeli za 28 odstotkov vi\u0161je dohodke od tistih s srednje\u0161olsko izobrazbo.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":429636,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[5327,1595,4505],"source":[1522,1518,1552],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n