Najve\u010dja \u010distilna naprava na celotni trasi Drave je mariborska, ki obratuje v polni meri od leta 2004, vanjo pa se stekajo odpadne vode iz Mestne ob\u010dine Maribor ter ob\u010din Duplek, Ho\u010de-Slivnica in Miklav\u017e na Dravskem polju.<\/p>\n
“Maribor ima zelo dobro \u010distilno napravo. Mesto ima veliko izpustov odpadnih vod in tisto, kar gre na \u010distilno napravo, na\u010deloma ni problem. Problem je v tem, da imamo \u0161e vedno \u0161tevilne izpuste, ki gredo mimo \u010distilne naprave. Koliko je teh izpustov, nih\u010de ne ve, vendar jih je ve\u010d, kot bi jih smelo biti,” je za STA povedal ekolog Boris Kolar.<\/p>\n
Zaradi tak\u0161nih izpustov je po njegovih besedah problemati\u010dno morebitno kopanje ljudi v Dravi, \u0161e posebej v Mariboru. “Junija, ko bi se radi za\u010deli kopati, je Drava lahko tudi zelo visoka in nevarna. To je namre\u010d alpska reka in junija so bile ponavadi prve poplave,” je povedal Kolar.<\/p>\n
Mnogo bolj\u0161e stanje je po njegovih ocenah vi\u0161je po reki, nad hidroelektrarno Mariborski otok, kjer so \u017ee razvite rekreacijske povr\u0161ine za veslanje.<\/p>\n
Do podobnih zaklju\u010dkov so pri\u0161li v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. “Mikrobiolo\u0161ka kakovost vode v Dravi se precej poslab\u0161a v vi\u0161ini mesta Maribor in tam ni primerna za kopanje. V vi\u0161ini Limbu\u0161kega nabre\u017eja in v vi\u0161ini Sidra je mikrobiolo\u0161ko stanje vode sicer bolj\u0161e, vendar so tukaj pomembni tudi drugi dejavniki,” so povedali za STA.<\/p>\n
Mikrobiolo\u0161ka kakovost je precej odvisna od vremenskih razmer. “Ob obilnem de\u017eevju je voda bolj motna; takrat dolo\u010dimo tudi ve\u010d fekalnih bakterij.” V laboratoriju opozarjajo, da je kopanje v Dravi lahko zelo nevarno tudi zaradi hidroelektrarn, zajezitev, nihanj v pretoku, mo\u010dnega toka, plavajo\u010dih predmetov in neprosojnosti vode.<\/p>\n
Zaradi velike vodnatosti in precej\u0161njega padca je Drava pomemben dejavnik v slovenskem energetskem sistemu, ob tem pa je pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati.<\/p>\n
V Krajinskem parku \u0160turmovec, ki se je ohranil ob t.i. stari strugi Drave pri Ptujskem jezeru, je na primer opaziti ve\u010d kot 230 vrst ptic, med drugim zanimive in hkrati zelo ogro\u017eene vrste, kot so mali martinec, mali de\u017eevnik in vodomec. Med skoraj 500 zabele\u017eenimi rastlinskimi vrstami pa so velika zanimivost divje orhideje.<\/p>\n
Na stanje \u017eivih organizmov v reki je mo\u010dno vplivala izgradnja hidroelektrarn. Reka zaradi teh sprememb ne dosega biolo\u0161ke kakovosti, ustrezne za doseganje dobrega ekolo\u0161kega stanja, medtem ko je na naravnih odsekih Drave stanje po ocenah Arsa dobro.<\/p>\n
Hidromorfolo\u0161ko spremenjenost vodnih teles najbolje odra\u017eajo bento\u0161ki nevreten\u010darji. “Hidromorfolo\u0161ka spremenjenost (kot posledica hidroenergetske rabe vode) in vpliv hidromorfolo\u0161kih obremenitev na bento\u0161ke nevreten\u010darje je glavni razlog, da je ekolo\u0161ki potencial ve\u010dine mo\u010dno preoblikovanih vodnih teles na reki Dravi ocenjen kot zmeren in ne dosega dobrega ekolo\u0161kega potenciala,” pravijo na agenciji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kot pri ve\u010dini ostalih ve\u010djih rek v Sloveniji se z vlaganji v \u010distilne naprave izbolj\u0161uje tudi stanje Drave. Zadnjih pet let je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) kemijsko stanje te reke na vseh merilnih mestih dobro. A je morebitno kopanje ljudi v reki odsvetovano zaradi drugih dejavnikov, kot so mo\u010dan tok in nihanja v pretoku.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":410573,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12291,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n