“Ne gre le za to, da nekoga po cepljenju boli roka, da ima morda oteklino. Cepivo mora biti varno tudi po \u0161estih mesecih ali enem letu. In kar se tega ti\u010de, so ruski podatki trenutno na zelo ne varni strani,” je na dana\u0161nji vladni novinarski konferenci poudarila Logarjeva z infekcijske klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana.<\/p>\n
Tudi Borut \u0160trukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je za Televizijo Slovenija dejal, da je rusko cepivo po mnenju raziskovalcev pri\u0161lo prehitro. Cepila se je sicer Putinova h\u010derka, ki da je po drugem odmerku dobila povi\u0161ano temperaturo, kar ka\u017ee na to, da cepivo deluje, poro\u010dajo tudi o osipih na ko\u017ei, varnost pa je vpra\u0161ljiva.<\/p>\n
Logarjeva je sicer med drugim spomnila, da so v fazi preizku\u0161anja razli\u010dni pripravki cepiva, da pa na trg dejansko pride pribli\u017eno \u0161est odstotkov tistih pripravkov cepiv, ki za\u010dnejo klini\u010dne raziskave. “\u010ce imamo trenutno deset dobrih kandidatov, to pomeni, da morda eden ali pa nobeden od teh ne bo pri\u0161el do faze, ko bi ga lahko u\u010dinkovito in varno za\u010deli uporabljati,” je pojasnila.<\/p>\n
Slovenija sicer \u0161e ni odlo\u010dala, koliko odmerkov cepiva bo nabavila v prvi fazi. Kot je na novinarski konferenci pojasnil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, bo o teh \u0161tevilkah realno govoriti takrat, ko bo cepivo preverjeno in na voljo. Slovenija bo zdravilo oz. cepivo nabavljala v kontingentu skupaj z EU. Spomnil pa je, da bo koli\u010dina cepiva, ki ga bo treba nabaviti, odvisna tudi od ravnanja prebivalstva. “\u010ce bomo imeli veliko raz\u0161irjenost virusa, bomo cepiva potrebovali ve\u010d. \u010ce pa bomo s preventivnimi ukrepi dovolj uspe\u0161ni, bo v za\u010detni fazi potrebnih manj odmerkov in se bo vlada morda tudi odlo\u010dila, da lahko po\u010dakamo na bolj zanesljivo cepivo in zdravilo,” je pojasnil.<\/p>\n
Medtem se je sicer za prvo fazo omenjalo 200.000 odmerkov cepiva. Vsaj toliko odmerkov bi namre\u010d, kot je pojasnila Logarjeva, Slovenija potrebovala za za\u0161\u010dito najbolj ranljivih skupin, to so starostniki, osebe s pridru\u017eenimi kroni\u010dnimi boleznimi ali imunskimi pomanjkljivostmi, ter za za\u0161\u010dito tistih, ki so pomembni za delovanje dr\u017eave. “Na za\u010detku bo \u0161tevilo odmerkov cepiva seveda omejeno, tako da se bomo morali prilagajati temu, kaj bo na tr\u017ei\u0161\u010du in se odlo\u010dati, kje bodo prioritete,” je dejala infektologinja.<\/p>\n
Da bi dosegli \u010dredno imunost, s \u010dimer bi bilo onemogo\u010deno \u0161irjenje virusa, bi bilo treba cepiti 90 odstotkov populacije. \u010ce bi se cepilo med 60 in 90 odstotkov prebivalstva, pa se lahko po njenih besedah pojavljajo posamezni primeri, tudi manj\u0161e epidemije, ne bi pa bila prizadeta celotna dr\u017eava.<\/p>\n
Tudi glede novih zdravil proti virusu za zdaj v razvoju \u0161e ni pravega napredka in je po besedah Logarjeve za bolnike z novim koronavirusom \u0161e vedno na voljo zgolj podporno zdravljenje, torej dodajanje kisika in teko\u010din, kadar jih bolnik potrebuje. Mo\u017enost vidijo v zdravljenju s plazmo oseb, ki so oku\u017ebo \u017ee prebolele. To je po besedah Logarjeve razmeroma stara metoda, ki se je uporabljala pred dobrimi znanji o protimikrobnih zdravilih in pred cepivi.<\/p>\n
V zadnjih letih se ta metoda uporablja predvsem pri izbruhih novih bolezni, kot so oku\u017ebe z virusoma sars in mers. Poro\u010dila iz predvsem azijskih dr\u017eav ka\u017eejo, da se je ta na\u010din izkazal za u\u010dinkovitega tudi pri bolnikih s te\u017ekim potekom covida-19, je navedla Logarjeva.<\/p>\n
Plazmo lahko po njenih besedah darujejo vsi, ki so bolezen preboleli in so primerni tudi za krvodajalstvo. Na zavodu za transfuzijsko medicino testirajo, koliko je v njej protiteles, saj vsi ob bolezni ne tvorijo dovolj visoke koncentracije protiteles, njihova koncentracija pa se s \u010dasom po preboleli bolezni tudi zmanj\u0161uje.<\/p>\n
Kot je pojasnila, bi po pripravljenih protokolih s plazmo zdravili tiste s te\u017ekim potekom bolezni. Prejemnik se mora s prejemom plazme strinjati, iz tujine pa ne poro\u010dajo o ne\u017eelenih u\u010dinkih ob transfuziji plazme, “kar nas navdaja seveda z optimizmom”, je dejala Logarjeva. Ob tem je sicer poudarila, da to ni \u010dude\u017eno zdravilo, ampak ena izmed mo\u017enosti.<\/p>\n
Opozorila je tudi na vedno ve\u010d podatkov o tem, da bolezen ni problemati\u010dna samo v akutni fazi, temve\u010d imajo ozdraveli te\u017eave tudi kasneje. Takrat pa ni ve\u010d tolik\u0161nih razlik med mladimi in starej\u0161imi, je opomnila. \u010ce mladi bolezen pogosto prebolijo v bla\u017eji obliki in ne potrebujejo bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja, pa imajo v tednih in mesecih po ozdravitvi prav tako \u0161tevilne te\u017eave.<\/p>\n
Izpostavila je te\u017eave s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, izgubo mi\u0161i\u010dne mase, kar vse vpliva na splo\u0161no po\u010dutje. Pojavljajo se tudi otekanja sklepov. Tudi pri mladih pa je po preboleli bolezni pove\u010dano tveganje za mo\u017egansko kap, je \u0161e opozorila. Okoli 20 odstotkov tistih, ki so bolezen preboleli v blagi obliki, ima te\u017eave \u0161e do dva meseca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po besedah infektologinje Mateje Logar o cepivu, za katerega je ruski predsednik Vladimir Putin danes sporo\u010dil, da so ga v dr\u017eavi \u017ee registrirali, ni veliko znanega. Zanj ni dobrih podatkov o mehanizmu in varnosti, zato ruski podatki trenutno niso na varni strani, je dejala in dodala, da je za evforijo zato prezgodaj.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":418426,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15940,15632,16569,1595],"source":[4511],"supertag":[5675,16298],"acf":[],"yoast_head":"\n