Dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) smo v zadnjih letih obele\u017eevali vsako leto bolj zgodaj. Lani je bil ta dan 29. julija, letos pa je pandemija covida-19 Zemlji dala nekaj ve\u010d prostora za dihanje, potem ko so dr\u017eave po vsem svetu za\u010dasno ustavile gospodarstvo in javno \u017eivljenje.<\/p>\n
Iz Agencije RS za okolje (Arso) so sporo\u010dili, da je v \u010dasu omejitvenih ukrepov zaradi pandemije po razpolo\u017eljivih podatkih pri\u0161lo do zmanj\u0161anja se\u010dnje lesa (-8,4 odstotka) in manj\u0161ih izpustov iz prometa (-14,5 odstotka). Ti dve gospodarski dejavnosti najve\u010d prispevata k ekolo\u0161kemu odtisu, so dodali na agenciji.<\/p>\n
Zaradi ukrepov, namenjenih prepre\u010devanju \u0161irjenja novega koronavirusa, se je tako po ocenah Global Footprint Network ekolo\u0161ki odtis \u010dlove\u0161tva zmanj\u0161al za skoraj 10 odstotkov. “A \u0161e vedno uporabljamo toliko naravnih virov, kot da \u017eivimo na 1,6 Zemlje,” so opozorili.<\/p>\n
Da zmanj\u0161anje ekolo\u0161kega odtisa zaradi koronavirusa ni razlog za slavje, je ta teden ocenil predsednik Global Footprint Network Mathis Wackernagel. “Do tega nismo pri\u0161li na\u010drtovano, ampak zaradi katastrofe,” je dejal po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP.<\/p>\n
Okoljski dolg je Wackernagel primerjal z zadol\u017eevanjem v denarju: “Lahko porabljamo ve\u010d, kot zaslu\u017eimo, a ne v neskon\u010dnost.”<\/p>\n
Raziskovalci sicer pri izra\u010dunu dneva okoljskega dolga upo\u0161tevajo vse potrebe \u010dlove\u0161tva – po hrani, energiji, prostoru za hi\u0161e in infrastrukturo. To primerjajo s tem, kar bi bilo potrebno za absorpcijo globalnih izpustov ogljikovega dioksida.<\/p>\n
V Global Footprint Network izpostavljajo, da je pandemija covida-19 dokazala, da je sprememba potro\u0161ni\u0161kih navad mogo\u010da v zelo kratkem \u010dasu. Po njihovi oceni je leto\u0161nji dan okoljskega dolga “izredna prilo\u017enost, da razmislimo, kak\u0161no prihodnost \u017eelimo”. Na Arsu so medtem dodali, da je za spremembo vzorcev porabe naravnih virov potrebno skrbno na\u010drtovanje.<\/p>\n
Prvi mo\u017e nevladne organizacije WWF International Marco Lambertini je spomnil, da je pandemija najbolj udarila najbolj ranljive in v ospredje postavila na\u0161 “netrajnosten, potraten, v resnici uni\u010dujo\u010d odnos z naravo”. Pozval je k razvojnemu modelu, ki bo lo\u010dil gospodarsko rast od degradacije okolja.<\/p>\n
“Lahko se razvijamo, a ne za ceno planeta, saj vemo, da planet v krizi pomeni tudi dru\u017ebo in gospodarstvo v krizi,” je dodal.<\/p>\n
Ta teden je poro\u010dilo mednarodne ekipe raziskovalcev ugotovilo, da bi lahko globalni izpusti iz naslova kurjenja premoga, nafte in plina letos zaradi covida-19 upadli za osem odstotkov. A so strokovnjaki hkrati opozorili, da brez sistemskih sprememb na\u010dina, kako se svet poganja in hrani, prihranjene emisije ne bodo pomenile prakti\u010dno ni\u010desar.<\/p>\n
Pari\u0161ki podnebni sporazum iz leta 2015 dr\u017eave zavezuje k omejitvi dviga globalne temperature na krepko pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, poziva pa \u0161e k bolj varnemu cilju 1,5 stopinje. A trenutne zaveze dr\u017eav sveta ne bodo pripeljale do implementacije zastavljenega.<\/p>\n
V Sloveniji smo sicer nacionalni dan okoljskega dolga letos obele\u017eili \u017ee 26. aprila, je takrat sporo\u010dil direktor In\u0161tituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Toma\u017e Gorenc. To je bilo en dan bolj zgodaj kot v 2019.<\/p>\n
A dejstvo je, da smo po podatkih Global Footprint Network v Sloveniji naravne vire, ki so nam bili letos na voljo, porabili bistveno prej kot preostali svet in tudi prej kot nekatera bistveno ve\u010dja evropska gospodarstva, kot so npr. nem\u0161ko, francosko, italijansko in britansko.<\/p>\n
Kot dru\u017eba in gospodarstvo tako porabimo toliko virov, kot bi imeli na razpolago tri Slovenije. K ekolo\u0161kemu odtisu najve\u010d prispevamo z oglji\u010dnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih (za prispeva ogrevanje) in v prometu, so pojasnili na Arsu.<\/p>\n
Za potrebe zmanj\u0161anja ekolo\u0161kega odtisa se je dr\u017eava v okviru Strategije razvoja Slovenije, sprejete leta 2017, zavzela za 20-odstotno zmanj\u0161anje odtisa do leta 2030 glede na 2013. Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Arsom pripravilo predlog ukrepov glede izbolj\u0161anja energetske u\u010dinkovitosti, ve\u010dje rabe obnovljivih virov energije ter na podro\u010dje upravljanja gozdov.<\/p>\n
Z njihovim izvajanjem bi prispevali tudi k bla\u017eenju in prilagajanju podnebnim spremembam, izbolj\u0161anju kakovosti zraka, voda, a izra\u010duni projekcij ka\u017eejo, da bodo potrebni dodatni napori za dosego cilja, ki ga za ekolo\u0161ki odtis izpostavlja strategija, so zapisali na agenciji.<\/p>\n
Izra\u010duni odtisa regij ka\u017eejo, da ekolo\u0161ki odtis devetih od dvanajstih statisti\u010dnih regij presega obnovitveno sposobnost regije. Zato je na ravni regij treba spodbujati trajnostno na\u010drtovanje rabe prostora, samooskrbno sposobnost, ki bo zmanj\u0161ala odvisnost od uvoza, ter bolj trajnostne vzorce vedenja, kot je trajnostna mobilnost in energetska u\u010dinkovitost, so \u0161e opozorili na Arsu. Klju\u010dne so tudi dolgoro\u010dne trajnostne nalo\u017ebe v prometno in drugo infrastrukturo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dana\u0161nji dan je leto\u0161nji dan globalnega okoljskega dolga. To pomeni, da je \u010dlove\u0161tvo po izra\u010dunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Zaradi pandemije covida-19 je letos ta dan prvi\u010d, odkar ga izra\u010dunavajo, pozneje kot v letu prej.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n