Kot so v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spomnili v najnovej\u0161i analizi, je Slovenija minimalno pla\u010do uvedla leta 1995, sledili pa so \u0161tevilni popravki zakonodaje.<\/p>\n
Uzakonjene ureditve so na razli\u010dne na\u010dine dolo\u010dale usklajevanje minimalne pla\u010de. V obdobju 1995-1997 se je minimalna pla\u010da usklajevala enako kot izhodi\u0161\u010dne pla\u010de v zasebnem sektorju, vendar so socialni partnerji tedaj pove\u010dali znesek, tako da je bila rast minimalne pla\u010de skladnej\u0161a z rastjo pla\u010d.<\/p>\n
V obdobju 1997-2003 je bil dogovorjen usklajevalni mehanizem, ki je poleg rasti cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din upo\u0161teval \u0161e realno rast bruto doma\u010dega proizvoda (BDP).<\/p>\n
V obdobju 2004-2005 je bila dogovorjena minimalna pla\u010da v nominalnem znesku, pri \u010demer se je vi\u0161ala bolj kot povpre\u010dna pla\u010da v dejavnosti zasebnega sektorja, a manj, kot \u010de bi bila dodatno usklajena z realno rastjo BDP. V obdobju 2006-2009 se je usklajevala le s predvideno inflacijo.<\/p>\n
V obdobju 2010-2018 je bilo usklajevanje vezano najmanj za medletno rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din v preteklem letu, pri dolo\u010danju zneska pa se je lahko upo\u0161tevalo \u0161e gibanje pla\u010d, gospodarske razmere in gibanje zaposlenosti.<\/p>\n
S spremembo zakona o minimalni pla\u010di iz leta 2018 pa bo z letom 2021 za dolo\u010danje vi\u0161ine minimalne pla\u010de pomemben tudi znesek minimalnih \u017eivljenjskih stro\u0161kov.<\/p>\n
V 25 letih je pri\u0161lo do dveh ob\u010dutnej\u0161ih zvi\u0161anj minimalne pla\u010de. Prvo je prinesla nova zakonodaja leta 2010. Potem ko je minimalna pla\u010da leta 2009 zna\u0161ala 593 evrov bruto, jo je zakon o minimalni pla\u010di zvi\u0161al na 734 evrov bruto, a je podjetjem dopustil postopen prehod na novo vi\u0161ino do konca leta 2011.<\/p>\n
Precej\u0161nje zvi\u0161anje je prinesla \u0161e novela tega zakona leta 2018, ki je minimalno pla\u010do za leto 2019 postavila pri 887 evrov bruto, za leto 2020 pa pri 940,58 evra bruto. Pri tem so bili z leto\u0161njim letom iz minimalne pla\u010de izvzeti vsi dodatki, tako da so zdaj izpla\u010dani posebej. Od prihodnjega leta pa bo v veljavi \u0161e nova formula, na podlagi katere bo morala minimalna pla\u010da za najmanj 20 odstotkov, a ne za ve\u010d kot 40 odstotkov, presegati izra\u010dunane minimalne \u017eivljenjske stro\u0161ke.<\/p>\n
Vse to se odra\u017ea tudi na razkoraku med minimalno in povpre\u010dno pla\u010do. Leta 2000 je bilo razmerje pri 40,3 odstotka, leta 2010 pri 45,4 odstotka, lani pa \u017ee pri 50,6 odstotka, je navedel Umar. Poleg tega rast minimalne pla\u010de po letu 2009 presega rast produktivnosti.<\/p>\n
Zakonsko urejeno minimalno pla\u010do ima sicer ve\u010dina dr\u017eav EU. Poleg Slovenije velja to \u0161e za 20 \u010dlanic, v preostalih \u0161estih dr\u017eavah pa se zakonsko dolo\u010dena minimalna pla\u010da ne nana\u0161a na vse zaposlene oz. se dolo\u010da v pogajanjih s socialnimi partnerji.<\/p>\n
Razmerje med najvi\u0161jo in najni\u017ejo minimalno pla\u010do med \u010dlanicami EU z zakonsko ureditvijo je pribli\u017eno 1:7, v standardih kupne mo\u010di pa 1:3, so pojasnili v Umarju.<\/p>\n
Na skrajnem zgornjem robu je v obeh primerih Luksemburg, na spodnjem pa pri minimalni bruto pla\u010di, izra\u017eeni v evrih, Bolgarija, v standardih kupne mo\u010di pa Latvija. V zadnjih 10 letih se je minimalna pla\u010da v standardih kupne mo\u010di najbolj pove\u010dala v Romuniji, v Gr\u010diji pa se je celo malenkost zni\u017eala.<\/p>\n
Slovenija je po rasti minimalne pla\u010de v osrednji skupini dr\u017eav EU, kjer je lani minimalna pla\u010da zna\u0161ala med 700 in 1050 evri. V tej skupini so \u0161e Portugalska, Gr\u010dija, Malta in \u0160panija.<\/p>\n
Razmerje med minimalno in povpre\u010dno bruto pla\u010do se medtem v \u010dlanicah EU, ki so hkrati tudi \u010dlanice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), giblje med 33,1 in 52 odstotkov. Najvi\u0161je razmerje glede na podatke za leto 2019, tako Umar, s 50,6 odstotka bele\u017ei prav Slovenija, sledi Francija. Najni\u017eje razmerje ima medtem Gr\u010dija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zvi\u0161anja minimalne pla\u010de, ki so jih s spremembami zakonodaje narekovale razli\u010dne vlade, so v Sloveniji v preteklih letih tudi zaradi strahu pred uravnilovko spro\u017eila \u0161tevilne polemike. Razmerje med minimalno in povpre\u010dno pla\u010do je lani zna\u0161alo 50,6 odstotka, kar Slovenijo uvr\u0161\u010da med dr\u017eave z najvi\u0161jim razmerjem v vsej EU, je izra\u010dunal Umar.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395898,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7695,1595,4505,6424],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n