Izolacija ali karantena sta lahko vir napora in stresa, ki lahko na\u010dne zdravje. V primeru, da oseba potrebuje poglobljeno psiholo\u0161ko podporo in pomo\u010d, \u010de se oseba, ki nudi pomo\u010d, v tem ne \u010duti dovolj kompetentna, naj jo osebo preusmeri na strokovnjake, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji.<\/p>\n
Med obi\u010dajnimi odzivi na stresne razmere so lahko strah in zaskrbljenost za lastno in zdravje na\u0161ih bli\u017enjih, spremenjen na\u010din prehranjevanja, te\u017eave s spanjem, poslab\u0161anje obstoje\u010dih kroni\u010dnih stanj, prekomerna raba alkohola, tobaka in drugih psihoaktivnih snovi.<\/p>\n
V povezavi s koronavirusom in ukrepi karantene imajo ljudje obi\u010dajno tudi dodatne strahove, kot so strah pred oku\u017ebo in zapleti povezani z njo, skrb za dru\u017einske \u010dlane, da se ne bi oku\u017eil kdo od njih, strah pred posledicami na delovnem mestu in finan\u010dnimi te\u017eavami ter pred stigmo. Te\u017eave povzro\u010dajo spremenjeni partnerski in dru\u017einski odnosi, strah pred morebitnimi razvezami, spremenjenim na\u010dinom \u0161olanja, izolacijo in osamljenostjo.<\/p>\n
Bolj intenzivno se na spremenjene razmere odzovejo osebe z du\u0161evnimi motnjami, otroci, starej\u0161i in osebe s kroni\u010dnimi obolenji.<\/p>\n
Na NIJZ svetujejo, da se med klicem govori z umirjenim glasom in pozitivnim tonom, ki izra\u017ea odprtost, razumevanje in upanje. Osebi je treba omogo\u010diti, da o svoji stiski, o svojih strahovih, spregovori, to je mogo\u010de s poslu\u0161anjem brez prekinjanja.<\/p>\n
“Pozanimajte se, kaj osebi predstavlja najve\u010djo stisko oziroma te\u017eavo in jo posku\u0161ajte pomiriti. Sprejmite in ne obsojajte posameznikove \u010dustvene reakcije, tudi, \u010de se vam zdi pretirana. Podcenjevanje ali zmanj\u0161evanje pomena posameznikove stiske ne pomaga, prav tako ne pomaga tola\u017eba v smislu ‘vse bo v redu’ … Posamezniku ponudite ob\u010dutek varnosti in kontrole,” so zapisali na NIJZ.<\/p>\n
Posameznika je treba tudi spodbuditi, da v najve\u010dji mo\u017eni meri v danih razmerah nadaljuje obstoje\u010de vsakodnevne aktivnosti, rutino, in po potrebi uvede nove. Da ni vsaka sprememba nujno slaba in da je v tej situaciji potrebna.<\/p>\n
“Osebi pomagajte prepoznati in najti upanje, da uvidi stvari, ki so zanjo pomembne, ji osmi\u0161ljajo \u017eivljenje in ji pomagajo upati. Spodbujajte posameznika, da se osredoto\u010di na dolo\u010deno aktivnost ali nalogo, kot so fizi\u010dna aktivnost, ki jo lahko izvaja doma, miselne vaje, kri\u017eanke, sudoku, branje knjig, gledanje filmov,” svetujejo strokovnjaki NIJZ.<\/p>\n
Predlagajo tudi uporabo tehnik spro\u0161\u010danja, dihalne tehnike, vizualizacije, postopnega mi\u0161i\u010dnega spro\u0161\u010danja in avtogeni trening.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nekaj informacij in usmeritev v pomo\u010d pri pogovoru z osebami, ki so zaradi suma na oku\u017ebo ali potrjene oku\u017ebe z novim koronavirusom v izolaciji ali karanteni ter se lahko soo\u010dajo z razli\u010dnimi du\u0161evnimi in drugimi stiskami. Vse pa se za\u010dne s skrbjo za svojo umirjenost in dobro po\u010dutje.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":427214,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[11903,3170,15619,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n