Cigler Kralj si je odziven trg dela zadal za eno osrednjih nalog svojega mandata, koronska kriza pa je pomen te prioritete samo \u0161e okrepila, je poudaril. Vlada je uspela po njegovih besedah s protikoronskimi ukrepi v klju\u010dnih mesecih epidemije covida-19 za\u0161\u010dititi ve\u010d kot 300.000 delovnih mest. V evidenco brezposelnih se je tako prililo “le” 14.000 novih brezposelnih, “\u017ee sredi maja pa se je trend priliva ustavil in od takrat \u0161tevilo brezposelnih po\u010dasi, a vztrajno upada”. “Razveseljivo je, da je vedno ve\u010d ponudbe delovnih mest,” je dodal.<\/p>\n
Ne glede na to pa strah razli\u010dnih dele\u017enikov pred jesenjo razume. Kot je dejal, se o napovedih, kaj bi se lahko v prihodnjih mesecih dogajalo na trgu dela, veliko pogovarjajo na ministrstvu, na vladi, v okviru delovne skupine pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, v njegovi stranki NSi in tudi s socialnimi partnerji. “Dejansko ve\u010dina teh akterjev pri\u010dakuje te\u017eko jesen,” je potrdil.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali bodo torej podalj\u0161ali doslej klju\u010dni ukrep subvencioniranja \u010dakanja na delo doma na september, je odvrnil, da odlo\u010danje o tem poteka prav te dni.<\/p>\n
Sam se nagiba k \u010dim obse\u017enej\u0161i usmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skraj\u0161anega delovnega \u010dasa, take pobude pa dobiva tudi od zunaj. Za kori\u0161\u010denje te mo\u017enosti je Zavod RS za zaposlovanje do vklju\u010dno nedelje prejel 7765 vlog za 40.743 oseb, kar je “malenkost manj” od Cigler Kraljevih pri\u010dakovanj. “Je pa res, da bi se verjetno ve\u010d delodajalcev za to odlo\u010dilo, \u010de ne bi bilo ukrepa \u010dakanja na delo doma. Tu je glavno tori\u0161\u010de odlo\u010danja, ali \u0161e za en mesec podalj\u0161ati ukrep \u010dakanja na delo doma,” je izpostavil.<\/p>\n
A na drugi strani ne \u017eeli pustiti na cedilu dejavnosti v gospodarstvu, ki se \u0161e ne morejo zagnati, denimo industrije sre\u010danj in prevoznikov.<\/p>\n
Zavod za zaposlovanje je sicer doslej za nadomestila pla\u010d za \u010dakanje na delo izpla\u010dal 258,5 milijona evrov, vlada pa je denimo ukrep v programu stabilnosti aprila ocenila na 700 milijonov evrov. Zdaj na ministrstvu zanj skupaj z ukrepom subvencioniranja skraj\u0161anega delovnega \u010dasa iz evropske posojilne sheme Sure predvidevajo 700 milijonov evrov.<\/p>\n
Po aktualni zakonodaji bi lahko vlada \u010dakanje na delo podalj\u0161ala le za vse gospodarstvo, v prihodnje pa bodo, tako minister, “gotovo razmi\u0161ljali o tem, kako pomagati panogam, ki se \u0161e ne morejo zagnati”. Odlo\u010ditev o podalj\u0161anju tega ukrepa mora “pasti v tem tednu”. “\u010ce \u017eelimo v septembru \u0161e imeti \u010dakanje, moramo sklep o podalj\u0161anju sprejeti v \u010detrtek na seji vlade,” je opozoril Cigler Kralj.<\/p>\n
STA bo pogovor v celoti objavila predvidoma v \u010detrtek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vlada intenzivno preu\u010duje, ali podalj\u0161ati ukrep subvencioniranja \u010dakanja na delo na september ali ne, kon\u010dna odlo\u010ditev pa bo padla v \u010detrtek, je v intervjuju za STA dejal minister za delo Janez Cigler Kralj. Sam se nagiba k temu, da bi \u010dim ve\u010dji del gospodarstva usmerili na ukrep subvencioniranja skraj\u0161anega delovnika, a ne \u017eeli prehitevati.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":431172,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2438,1913,2391,17040,1595],"source":[4511],"supertag":[7541,5675,14521],"acf":[],"yoast_head":"\n