Kot glavne te\u017eave otro\u0161tva v najrazvitej\u0161ih dr\u017eavah sveta poro\u010dilo iz serije Report Card, ki jo \u017ee 20 let pripravlja Unicefov raziskovalni center Innocenti, izpostavlja samomore, nezadovoljstvo, debelost ter slabo razvite akademske in socialne ve\u0161\u010dine. Obenem je zaskrbljujo\u010de nazadovanje na podro\u010djih, kot so cepljenje – v kar 14 dr\u017eavah je npr. v letih 2010-2018 precej upadla precepljenost proti o\u0161picam -, matemati\u010dna in bralna pismenost ter du\u0161evno zdravje otrok.<\/p>\n
Danes objavljeno poro\u010dilo “Izobilje vplivov: Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na blaginjo otrok v bogatih dr\u017eavah” razvr\u0161\u010da dr\u017eave \u010dlanice EU in OECD glede na du\u0161evno in telesno zdravje otrok ter njihove akademske in socialne ve\u0161\u010dine.<\/p>\n
V skupni razvrstitvi se sicer v poro\u010dilu med najbolj\u0161e dr\u017eave za otroke uvr\u0161\u010dajo Nizozemska, Danska in Norve\u0161ka. Vse sosednje dr\u017eave Slovenije so se uvrstile slab\u0161e – Hrva\u0161ka na 11., Mad\u017earska na 15., Avstrija na 16. in Italija na 19. mesto. Nobena od 41 dr\u017eav ni vodilna na vseh podro\u010djih in vse imajo po mnenju Unicefa \u0161e veliko prostora za izbolj\u0161anje.<\/p>\n
Slovenijo najve\u010d dela \u010daka na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja otrok, saj se uvr\u0161\u010da v skupino 12 dr\u017eav, kjer je manj kot 75 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim \u017eivljenjem. Stopnja samomorov med mladimi – kar je v bogatih dr\u017eavah glavni vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 19 let – jo uvr\u0161\u010da na 18. mesto. Skupno se na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja uvr\u0161\u010da v spodnjo polovico dr\u017eav, na 23. mesto.<\/p>\n
Najni\u017ejo stopnjo zadovoljstva z \u017eivljenjem so ugotovili pri otrocih v Tur\u010diji, na Japonskem in v Veliki Britaniji. Litva ima medtem najvi\u0161jo stopnjo samomorov med mladimi, sledita ji Nova Zelandija in Estonija.<\/p>\n
Na podro\u010dju fizi\u010dnega zdravja otrok Slovenija \u017ee zaseda vi\u0161je, 11. mesto. Na tem podro\u010dju je posebej zaskrbljujo\u010d visok dele\u017e debelih in otrok s prekomerno telesno te\u017eo – v Sloveniji je takih skoraj tretjina. Stanje se je \u0161e poslab\u0161alo v \u010dasu omejevalnih ukrepov zaradi covida-19, ko so bili \u0161tevilni preventivni in \u0161portni programi ustavljeni. Na splo\u0161no se stopnji otrok, ki so bodisi debeli bodisi imajo prekomerno telesno te\u017eo, v vseh dr\u017eavah, vklju\u010denih v raziskavo, pove\u010dujeta, \u0161e posebej skokovit je ta porast v ju\u017eni Evropi.<\/p>\n
Stopnja umrljivosti otrok, starih od 5 do 14 let, v Sloveniji zna\u0161a 0,7 na 1000 otrok, medtem ko je v ve\u010d kot \u010detrtini bogatih dr\u017eav ta \u0161e vedno nad 1 na 1000 otrok.<\/p>\n
Na podro\u010dju akademskih in socialnih ve\u0161\u010din se Slovenija uvr\u0161\u010da na zavidljivo drugo mesto. Indikatorja teh ve\u0161\u010din sta dele\u017e otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matemati\u010dno pismenostjo – takih je v Sloveniji kar 74,5 odstotka – ter dele\u017e otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva – takih je pri nas 78,8 odstotka.<\/p>\n
V povpre\u010dju 40 odstotkov otrok do 15. leta v dr\u017eavah EU in OECD nima razvitih osnovnih bralnih in matemati\u010dnih ve\u0161\u010din, vsaj enemu od petih otrok pa primanjkuje samozavesti za sklepanje prijateljstev.<\/p>\n
Poro\u010dilo dr\u017eave razvr\u0161\u010da tudi glede na politike, ki podpirajo otrokovo blaginjo, in druge dejavnike, kot so npr. vi\u0161ina BDP na prebivalca in stopnja brezposelnosti, socialna povezanost v dru\u017ebi in zdravo okolje. Norve\u0161ka, Islandija in Finska tu kotirajo najvi\u0161je, Slovenija je na desetem mestu.<\/p>\n
V povpre\u010dju dr\u017eave za politike, vezane na dru\u017eino in otroke, porabijo manj kot tri odstotke BDP; Slovenija po podatkih OECD temu namenja manj kot dva odstotka. V ve\u010d kot polovici bogatih dr\u017eav v relativni rev\u0161\u010dini \u017eivi kar petina otrok; v Sloveniji jih je lani 10,5 odstotka.<\/p>\n
Poro\u010dilo temelji na podatkih, zbranih \u0161e pred pandemijo novega koronavirusa. A ta bo, kot izpostavlja, imela daljnose\u017ene posledice. Izguba dru\u017einskih \u010dlanov in prijateljev, anksioznost, omejitve gibanja, pomanjkanje podpore, zaprtje \u0161ol, usklajevanje dela in dru\u017eine ter omejen dostop do zdravstvene oskrbe, v kombinaciji z ekonomskimi izgubami, ki so posledica pandemije, namre\u010d katastrofalno vplivajo na blaginjo otrok.<\/p>\n
“\u010ce vlade v odzivu na pandemijo ne bodo sprejele tudi hitrih in odlo\u010dnih ukrepov za za\u0161\u010dito blaginje otrok, lahko pri\u010dakujemo nadaljnje poglabljanje rev\u0161\u010dine, slab\u0161anje du\u0161evnega po\u010dutja in fizi\u010dnega zdravja in poglabljanje vrzeli v ve\u0161\u010dinah med otroki. Podpora za otroke in dru\u017eine, vezana na ukrepe za boj proti pandemiji, je ve\u010d kot nezadostna. Storiti je treba ve\u010d, da zagotovimo varna in sre\u010dna otro\u0161tva – in to takoj zdaj,” je ob objavi poro\u010dila pozvala direktorica centra Innocenti Gunilla Olsson.<\/p>\n
Tudi vodja programov zagovorni\u0161tva pri Unicefu Slovenija Alja Skele je opozorila, da so v preteklem obdobju, “ki je za vse predstavljalo neznani teritorij”, \u017eal premnogi ostali brez dostopa do zdravstvenih storitev in psihosocialne pomo\u010di. “Jesen nam vsem daje odgovornost, da smo kot skupnost in dru\u017eba bolje pripravljeni. Slovenija je pokazala, da lahko na podro\u010dju blaginje prebivalcev naredi mnogo. Vse mo\u017enosti imamo, da nih\u010de ne ostane pozabljen,” je poudarila in pozvala predvsem k pomo\u010di najranljivej\u0161im, ki jih statistika pogosto skrije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tudi v najrazvitej\u0161ih dr\u017eavah sveta \u0161tevilni otroci nimajo sre\u010dnega otro\u0161tva, v poro\u010dilu ugotavlja Sklad ZN za otroke (Unicef). Glede na blaginjo otrok se je med 41 najbogatej\u0161imi dr\u017eavami Slovenija uvrstila na deveto mesto. Slovenski otroci so med najbolj\u0161imi v bralni in matemati\u010dni pismenosti, zaskrbljujo\u010de pa je njihovo du\u0161evno zdravje.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":432018,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1095],"tags":[6643,1652,1595,6042],"source":[1351,1466,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n