Eurostat je s tem popravil avgustovske podatke, v katerih je za obmo\u010dje z evrom navajal 12,1-odstotni padec, za EU pa 11,7-odstotnega.<\/p>\n
Gre za dale\u010d najve\u010dje padce, odkar je Eurostat za\u010del leta 1995 zbirati podatke, so ob tem dodali evropski statistiki. V prvem \u010detrtletju, ko se je novi koronavirus za\u010del \u0161iriti po svetu in je pri\u0161lo do prvih omejevalnih ukrepov, je bil padec BDP v dr\u017eavah z evrom 3,7-odstoten, v EU pa 3,3-odstoten.<\/p>\n
V primerjavi z drugim lanskim \u010detrtletjem se je po sezonsko prilagojenih podatkih gospodarstvo obmo\u010dja z evrom skr\u010dilo za 14,7 odstotka, EU pa za 13,9 odstotka. Tudi v tej primerjavi gre za najbolj strme padce doslej. V prvem \u010detrtletju je Eurostat na letni ravni izra\u010dunal 3,2-odstoten oz. 2,7-odstoten padec.<\/p>\n
Med dr\u017eavami \u010dlanicami, za katere ima Eurostat podatke, se je na \u010detrtletni ravni v drugem trimese\u010dju najbolj skr\u010dilo gospodarstvo \u0160panije (-18,5 odstotka). Sledile so Hrva\u0161ka (-14,9 odstotka), Mad\u017earska (-14,5 odstotka) ter Gr\u010dija (-14 odstotkov). Najmanj\u0161e padce so imele na drugi strani Finska (-4,5 odstotka), Litva (-5,5 odstotka) in Estonija (-5,6 odstotka). V Sloveniji je bilo kr\u010denje 9,6-odstotno.<\/p>\n
Covid-19 je mo\u010dno vplival tudi na sam obseg BDP. Po sezonsko prilagojenih podatkih je obseg BDP v obmo\u010dju z evrom padel na najni\u017ejo raven od prvega \u010detrtletja 2005, EU pa se je vrnila na raven, pod katero je bila nazadnje v tretjem \u010detrtletju 2009.<\/p>\n
Eurostat je postregel tudi s podatki o zaposlenosti. \u0160tevilo zaposlenih oseb se je v drugem \u010detrtletju glede na predhodno trimese\u010dje zmanj\u0161alo za 2,9 odstotka v obmo\u010dju z evrom in za 2,7 odstotka v EU. Tudi v tem primeru gre za najizrazitej\u0161e padce v zgodovini zbiranja podatkov, torej od leta 1995. Na letni ravni je bil padec zaposlenosti v dr\u017eavah z evrom 3,1-odstoten in v EU 2,9-odstoten.<\/p>\n
U\u010dinek covida-19 na zaposlenost so sicer v Eurostatu opisali kot “relativno zadr\u017ean”, kar je posledica vladnih shem za ohranjanje delovnih mest. Je pa zato ob\u010dutno bolj upadlo \u0161tevilo delovnih ur, in sicer v dr\u017eavah z evrom za 12,8 odstotka in v EU za 10,7 odstotka na \u010detrtletni ravni oz. za 16,6 odstotka in 13,8 odstotka na letni.<\/p>\n
V drugem leto\u0161njem \u010detrtletju je med vsemi \u010dlanicami EU zaposlenost uspela pove\u010dati le Malta, in sicer za 0,6 odstotka. Sicer pa so najve\u010dje padce bele\u017eile \u0160panija (-7,5 odstotka), Irska (-6,1 odstotka) in Mad\u017earska (-5,3 odstotka).<\/p>\n
V Sloveniji se je \u0161tevilo zaposlenih oseb v drugem \u010detrtletju zmanj\u0161alo za 2,4 odstotka, \u0161tevilo opravljenih delovnih ur pa za 12,7 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bruto doma\u010di proizvod (BDP) obmo\u010dja z evrom se je v drugem \u010detrtletju, ki ga je mo\u010dno zaznamovala globalna pandemija covida-19, v primerjavi s predhodnim trimese\u010djem skr\u010dil za 11,8 odstotka. V celotni EU je v primerjalnem obdobju padel za 11,4 odstotka, je danes novo oceno sporo\u010dil evropski statisti\u010dni urad Eurostat.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":425879,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6426,2391,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n