Predsednica Zdru\u017eenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravni\u0161kem dru\u0161tvu Pfeiferjeva je na dana\u0161nji okrogli mizi, ki jo je organizirala farmacevtska dru\u017eba Krka, pojasnila, da je vitamin D na zemeljski obli 500 milijonov let, ko so bili prisotni organizmi brez okostja oz. kalcijeve lupine, kar pomeni, da v organizmih opravlja tudi druge funkcije, ne le da vpliva na presnovo kalcija in posledi\u010dno igra klju\u010dno vlogo pri kostni gostoti.<\/p>\n
Vitamin D lahko telo samo proizvede, saj se pod vplivom ultravioli\u010dnih \u017earkov tvori v ko\u017ei. “V na\u0161em telesu deluje kot hormon, ki ima receptorje v skoraj vseh celicah \u010dlove\u0161kega telesa in spodbuja prepisovanje ve\u010d kot 200 razli\u010dnih genov,” je pojasnila Pfeiferjeva.<\/p>\n
Tako vpliva na \u0161tevilne \u017eivljenjsko pomembne funkcije, kot je presnova kalcija in fosfata, vpliva na delovanje imunskega sistema.<\/p>\n
Tako se za naravno pridobivanje vitamina D svetuje son\u010denje od aprila do septembra med 10. in 16. uro, ko je son\u010dna svetloba z ultraviolo\u010dni \u017earki bogata, saj skozi atmosfero potuje \u010dim bolj navpi\u010dno. Zadostuje 10 do 15 minut na dan, tri dni v tednu.<\/p>\n
A ker na tak\u0161en na\u010din ne moremo pridobiti vitamina D \u010dez celo leto, zaloge pa po pribli\u017eno dveh mesecih poidejo, je v populaciji kar veliko pomanjkanje tega vitamina, predvsem ga primanjkuje starostnikom v domovih za starej\u0161e, je povedal Pfeiferjeva.<\/p>\n
Zato je priporo\u010dljivo dodajanje vitamina D, namre\u010d skozi u\u017eivanje hrane te\u017eko dobimo zadostne koli\u010dine, tudi \u010de jemo \u017eivila, bogata s tem vitaminom, kot so mastne ribe. V Sloveniji vitamina ne dodajajo hrani, a rezultati merjenja iz skandinavskih dr\u017eavah, kjer ga dodajajo hrani, ka\u017eejo na bistveno manj\u0161e pomanjkanje. Najve\u010dje pomanjkanje v Evropi pa je v \u0160paniji, Italiji in Francij, torej v dr\u017eavah, kjer bi zaradi mediteranske lege lahko sklepali, da bodo imeli bolj\u0161e zaloge vitamina D.<\/p>\n
Priporo\u010dilo je, da se ta vitamin dodaja vsem otrokom do tretjega leta, nose\u010dim \u017eenskam, pa tudi najstnikom, varovancem v domovih za starej\u0161e in vsem starej\u0161im od 70 let. Ve\u010dje potrebe so tudi pri debelih ljudeh, ki potrebujejo dva- do trikrat ve\u010dje odmerke vitamina, saj se jim kopi\u010di v ma\u0161\u010dobah.<\/p>\n
Poleg tega se mora ta vitamin dodajati tudi vsem, ki imajo medicinske indikacije, kot so bolniki z osteoporozo in osteopenijo, pri raznih presnovnih bolezni kosti, zve\u010danju ali zmanj\u0161anju ravni kalcija ali fosfata, pri motnjah v presnovi zaradi bolezni prebavil, kroni\u010dni ledvi\u010dni bolezni, kroni\u010dni bolezni jeter itd.<\/p>\n
Pfeiferjeva je poudarila, da je treba ogro\u017eenim skupinam ljudi, kot so denimo starostniki, na\u010drtno nadome\u0161\u010dati vitamin D. Poleg tega v strokovni skupini pri NIJZ, v kateri sodeluje, pripravljajo smernice glede dodajanja vitamina D, razmisleki gredo tudi v smer, da bi ga dodajali v nekatera \u017eivila.<\/p>\n
Znaki, da nam primanjkuje vitamina D, so lahko po njenih besedah zelo nespecifi\u010dni, \u010de ni hudega pomanjkanja. To so lahko kroni\u010dna utrujenost, nespecifi\u010dne bole\u010dine v mi\u0161icah. Dolgoro\u010dno pomanjkanje vitamina pa se lahko ka\u017ee v ni\u017eji kostni gostoti in \u0161ibkej\u0161ih mi\u0161icah.<\/p>\n
Vitamin D pa lahko na ve\u010d na\u010dinov vpliva tudi na covid-19. Raziskave so pokazale, da tisti, ki imajo dovolj vitamina D, imajo manj virusnih oku\u017eb in bla\u017eji potek bolezni, \u010de zbolijo. Poleg tega \u010de covid-19 napreduje v plju\u010da, povzro\u010di t. i. citokinsko nevihto. \u010ce ima posameznik dovolj vitamina D, lahko ugodno umirja ta vnetni pojav v plju\u010dih, je dejala Pfeiferjeva. Tako po njenih besedah kar nekaj dr\u017eav priporo\u010da, naj ljudje jemljejo vitamin D, da bodo vsaj delno za\u0161\u010diteni. Ob tem je opozorila, da to ni edini dejavnik prepre\u010devanja covida-19, ampak le majhen \u010dlen, ki lahko pomaga.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vitamin D v na\u0161em telesu poleg najbolj znane funkcije – presnove kalcija in posledi\u010dno gradnje kosti – vpliva tudi na druge funkcije. Spomladi in poleti je njegov glavni vir izpostavljenost soncu, a jeseni in pozimi te zaloge poidejo. Zato imamo takrat najni\u017eje ravni vitamina D in ga je dobro nadome\u0161\u010dati, pravi endokrinologinja Marija Pfeifer.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":432494,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[4114],"source":[1335,1336,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n