Novi koronavirus, ki je doslej v svetu zahteval ve\u010d kot 900.000 \u017eivljenj, z njim pa se je oku\u017eilo 27,6 milijona ljudi, je v kratkem \u010dasu spremenil navade ljudi po vsem svetu ter gospodarstvo spravil na kolena. Bli\u017eino soljudi je zamenjala razdalja najmanj 1,5 metra, ljudje so se v \u010dasu karanten in zapiranja gospodarstev dru\u017eili na spletu, otroci \u0161olali na daljavo, \u0161tevilni delali od doma, mnogi ostali brez zaposlitve.<\/p>\n
Virus, ki je decembra lani izbruhnil v Wuhanu na Kitajskem, kjer so prvo smrtno \u017ertev potrdili 11. januarja, se je iz Kitajske hitro raz\u0161iril po vsem svetu. V Evropi, ki je sredi marca postala drugo \u017eari\u0161\u010de pandemije in kjer je bila najhuje prizadeta Italija, so prvo oku\u017ebo potrdili 24. januarja, in sicer v Franciji.<\/p>\n
Evropske dr\u017eave so sredi marca druga za drugo zapirale \u0161ole, gospodarstva, javno \u017eivljenje je postajalo vse bolj omejeno. Pandemija se je v Evropi za\u010dela umirjati maja, dr\u017eave so postopoma za\u010dele spro\u0161\u010dati ukrepe, novo \u017eari\u0161\u010de pa so postale ZDA in Ju\u017ena Amerika, predvsem Brazilija. Med najbolj prizadetimi dr\u017eavami je tudi Indija, kjer v zadnjih tednih bele\u017eijo rekordne \u0161tevilke oku\u017eb in smrti zaradi covida-19.<\/p>\n
Za\u010detek jeseni v Evropi ob ponovnem odpiranju \u0161ol in podjetij spremlja gro\u017enja drugega vala epidemije. Trend nara\u0161\u010danja novih oku\u017eb je namre\u010d v \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah, \u0161e zlasti v Franciji, \u0160paniji in Veliki Britaniji, v zadnjih nekaj tednih znova zaskrbljujo\u010d, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Sloveniji \u0161tevilo oku\u017eenih nara\u0161\u010da, v torek so potrdili rekordnih 78 oku\u017eb, v sredo le eno manj.<\/p>\n
Kljub nara\u0161\u010dajo\u010demu trendu je sicer dnevno \u0161tevilo novih oku\u017eb v evropskih dr\u017eavah trenutno \u0161e precej manj\u0161e kot marca in aprila, preden so dr\u017eave uvedle stroge omejitvene ukrepe in karanteno, ob tem pa je testiranje veliko bolj raz\u0161irjeno kot ob spomladanskem vrhuncu epidemije.<\/p>\n
V zadnjih tednih so se oku\u017ebe ve\u010dinoma \u0161irile med mlaj\u0161imi, ki imajo malo simptomov, vendar pa se stroka boji, da je le vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj se bo virus raz\u0161iril tudi med starej\u0161o in ranljivej\u0161o populacijo.<\/p>\n
Zdravniki povsod po Evropi se bojijo, da bodo bolni\u0161nice in oddelki za intenzivno nego v prihodnjih mesecih ponovno preobremenjeni, tako kot so bili spomladi. Manj pesimisti\u010dni pa trdijo, da je tveganje za preobremenjenost bolni\u0161nic zdaj manj\u0161e, saj da ljudje, \u0161e zlasti tisti, ki sodijo v bolj ogro\u017eene skupine, v ve\u010dji meri spo\u0161tujejo preventivne ukrepe.<\/p>\n
Pandemijo spremlja globalna tekma za razvoj cepiva proti covidu-19, ki naj bi svetu omogo\u010dilo vrnitev v normalnost. Kljub temu \u0161e vedno ni jasno, kdaj bo varno in u\u010dinkovito cepivo dostopno za mno\u017ei\u010dno cepljenje.<\/p>\n
Evropska agencija za zdravila poudarja, da bo cepivo morda na voljo \u0161ele v za\u010detku prihodnjega leta, WHO pa opozarja, da pred sredino leta 2021 splo\u0161no raz\u0161irjenega cepiva proti novem koronavirusu ni pri\u010dakovati.<\/p>\n
Klini\u010dna testiranja kandidatov za cepiva \u0161e niso kon\u010dana. Po podatkih WHO je bilo v sredo 35 “kandidatov za cepivo” v postopku klini\u010dnega testiranja na ljudeh, od tega devet v zadnji fazi, v kateri cepivo preizku\u0161ajo na ve\u010d tiso\u010d prostovoljcih.<\/p>\n
Velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, sku\u0161ajo pospe\u0161iti postopke, da bi v tej tekmi zmagale in bi imele cepivo \u0161e pred koncem leta. Toda strokovnjaki pozivajo k potrpljenju in opozarjajo, da hitrost ne sme ogroziti varnosti cepiv in zaupanja javnosti.<\/p>\n
V \u010dasu pandemije so marsikje, kjer so jih najprej ozna\u010devali za nepotrebne, postale obvezen dodatek za\u0161\u010ditne maske. Tudi v Sloveniji so maske obvezne v zaprtih javnih prostorih. Spremembo v razumevanju pomena no\u0161enja mask s strani zdravstvenih oblasti, vklju\u010dno WHO, je spodbudilo ve\u010d raziskav o \u0161irjenju covida-19. Te \u0161tudije ka\u017eejo, da se virus ne prena\u0161a le preko ve\u010djih kapljicah, temve\u010d tudi z aerosoli.<\/p>\n
Ena od neznank je \u0161e vedno imunost proti covidu-19. Ve\u010d raziskav je pokazalo, da se lahko posameznik, ki je prebolel koronavirusno bolezen 19, znova oku\u017ei. Izsledki znanstvenikov univerze v Hongkongu, kjer se potrdili ponovno oku\u017ebo pri 33-letnem mo\u0161kem, ki je \u017ee prebolel covid-19, ka\u017eejo, da je imunost kratkotrajna in da se je po prvi oku\u017ebi mogo\u010de znova oku\u017eiti. Vendar so nekateri strokovnjaki dejstvo, da pri drugi oku\u017ebi ni imel nobenih simptomov, po poro\u010danju AFP pozdravili kot znak upanja, da se je njegov imunski sistem po prvi oku\u017ebi nau\u010dil braniti.<\/p>\n
Ob za\u010detku novega \u0161olskega leta, ko so se po Evropi ponovno odprle \u0161ole, \u0161e vedno ni jasno, kak\u0161no vlogo imajo pri \u0161irjenju koronavirusa otroci. Ve\u010d \u0161tudij je pokazalo, da otroci redko zbolijo. Ve\u010dina otrok s koronavirusom namre\u010d razvije blage simptome ali pa sploh ne zbolijo. Najve\u010d neznank pa ostaja pri vpra\u0161anju, v kak\u0161ni meri otroci virus \u0161irijo naprej.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Covid-19 je postal del vsakdana in \u010deprav o novi bolezni vemo vse ve\u010d, svet \u0161e naprej \u017eivi v negotovosti, saj nih\u010de ne zna odgovoriti na vpra\u0161anje, kaj bo jeseni in pozimi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":432555,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15898,15632,10408,5159],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n