Dogovor o sve\u017enju za obnovo, ki so ga voditelji dr\u017eav \u010dlanic po maratonskih pogajanjih dosegli sredi julija, vklju\u010duje prihodnji sedemletni prora\u010dun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Sredstva iz slednjega bo mogo\u010de \u010drpati le tri leta.<\/p>\n
Dr\u017eave \u010dlanice so se tako zna\u0161le pred izzivom, kako dodeljena sredstva \u010dim bolj u\u010dinkovito uporabiti. Katerim usmeritvah bi morala slediti Slovenija pri programiranju sredstev EU za obdobje 2021-2027, so na dana\u0161njem spletnem seminarju razmi\u0161ljali ekonomist Mojmir Mrak, Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, sopredsedujo\u010di Mednarodnemu panelu za vire Janez Poto\u010dnik in \u010dlanica investicijskega odbora Evropskega sklada za strate\u0161ke nalo\u017ebe Andreja Kodrin.<\/p>\n
Mrak si \u017eeli, da bi ve\u010dji del te poga\u010de \u0161el za projekte, povezane s pametnim, digitalnim, zelenim, kro\u017enim gospodarstvom. To seveda ne pomeni, da bo za infrastrukturo manj denarja, je dodal. “Nasprotno, tudi teh sredstev bi bilo ve\u010d, ker je celoten obseg sredstev ve\u010dji kot kdajkoli,” je dodal.<\/p>\n
Kaj bomo storili s tem denarjem in ali ga bomo resni\u010dno izkoristili, je odvisno od nas samih, je nadaljeval Mrak. Opozoril je, da je Slovenija na prelomni to\u010dki, ko je vpra\u0161anje, ali bomo ta trenutek res izkoristili za nek razvojni preboj in se pribli\u017eali tistemu, kar \u017eelimo.<\/p>\n
V preteklosti je bila Slovenija pri \u010drpanju evropskih sredstev po Mrakovi oceni razmeroma uspe\u0161na. “Res pa je vpra\u0161anje, ali \u010drpamo denar za prave namene,” je dodal in se vrnil na denar, ki nam bo iz evropske blagajne na voljo v prihodnjem sedemletnem obdobju. Od pribli\u017eno 11 milijard evrov bo ve\u010d kot tri milijarde evrov v obliki dol\u017eni\u0161kih instrumentov, ki jih lahko dr\u017eava koristi ali pa ne. “A kljub temu gre za rekordno veliko sredstev,” je ponovil.<\/p>\n
Wostner te\u017eko re\u010de, da se je Slovenija v zadnjih 15 letih izkazala. “Na\u0161 napredek je v primerjavi z drugimi dr\u017eavami bistveno manj\u0161i,” je dejal in med drugim opozoril, da medtem ko smo pred 15 leti z vidika financiranja raziskovalne in razvojne dejavnosti iz javnih sredstev \u0161e vztrajali okoli povpre\u010dja, pa smo od za\u010detka krize globoko zaostali.<\/p>\n
\u010ce se \u017eelimo postaviti pribli\u017eno ob bok razvitim evropskim dr\u017eavam, bi morali vlaganja v raziskave in razvoj pove\u010dati za 183 milijonov evrov letno, je izra\u010dunal Wostner. Postregel je tudi s podatkom, da smo v teko\u010di finan\u010dni perspektivi namenili za namene pametnega, digitalnega in kro\u017enega gospodarstva 32 odstotkov razpolo\u017eljivih sredstev, cilj pa bi moral biti 44 odstotkov.<\/p>\n
Konkretno bi to pomenilo pove\u010danje obsega izdatkov za pametno, digitalno in kro\u017eno z 1,1 milijarde evrov na 2,7 milijarde evrov. Seveda ne gre le za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, pa\u010d pa tudi za vlaganja v vsebine, kot sta podjetni\u0161tvo ali internacionalizacija, je povedal Wostner.<\/p>\n
Sopredsedujo\u010di Mednarodnemu panelu za vire Janez Poto\u010dnik upa, da bomo denar porabili modro. Gospodarska rast je odvisna od tega, kako dobro bomo varovali naravne vire, je opozoril in pozval: “Ne vlagajmo v uni\u010devanje narave.”<\/p>\n
Konkretno glede razpolo\u017eljivih sredstev v prihodnji finan\u010dni perspektivi je enako kot Mrak dejal, da gre za enkratno prilo\u017enost, ki se v bli\u017enji prihodnosti zagotovo ne bo ponovila. Strate\u0161ki razmislek o porabi tega denarja je zato nujen. “A cilja ne bomo dosegli prej, \u010de z ve\u010d investicijskimi sredstvi hodimo v napa\u010dni smeri,” je ponazoril. Prehod v trajnostno dru\u017ebo in gospodarstvo je nujen in neizogiben, je pozval.<\/p>\n
Najve\u010dja prednost Slovenije je in bo neokrnjena narava, naravna in kulturna dedi\u0161\u010dina in vse, kar je povezano s tem, je spomnil Poto\u010dnik, ki upa, da bo Evropska komisija ohranila smer, ki jo je za\u010drtala s svojim zelenim dogovorom, ter na svojo stran pridobila tudi druge dr\u017eave.<\/p>\n
Kodrinova se je strinjala, da je treba denar vlagati v ohranjanje. “Ne vlagati le v v\u0161e\u010dne infrastrukturne investicije, ki imajo kratkoro\u010dne u\u010dinke na gospodarsko rast, pa\u010d pa v raziskave in razvoj in tudi v majhna in srednja podjetja,” je dejala.<\/p>\n
Tudi Kodrinova je ugotovila, da se Sloveniji obeta rekordno veliko denarja. “A na\u0161e obveze in dolgoro\u010dni na\u010drti bistveno presegajo ta znesek, torej resni\u010dno potrebujemo u\u010dinkovito kori\u0161\u010denje teh sredstev,” je dejala. Za vsak pridobljeni evro bi torej morali premisliti, kako se ga bo porabilo, k sodelovanju pa morda povabiti tudi zasebne, predvsem institucionalne investitorje, kot so pokojninski skladi, zavarovalnice in zdravstvene zavarovalnice, ki i\u0161\u010dejo varne nalo\u017ebe.<\/p>\n
Opozorila je \u0161e, da v Sloveniji manjka sti\u010di\u0161\u010de, kjer bi lahko razli\u010dni dele\u017eniki pristopili z listami \u017eelja po dolo\u010denih investicijah. Slovenija kot majhna dr\u017eava, kot tudi manj\u0161a podjetja in ob\u010dine namre\u010d nimajo enakih strukturnih zmogljivosti za pripravo takih investicijskih projektov, kot jih imajo denimo velike francoske ali nem\u0161ke regije, je pojasnila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Voditelji \u010dlanic EU so poleti dosegli dogovor o sve\u017enju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 v skupni vi\u0161ini 1824 milijard evrov. Gre za najve\u010d denarja doslej tudi za na\u0161o dr\u017eavo, zato je potreben resen premislek o tem, kako ga porabiti, so sogla\u0161ali govorci na spletnem seminarju v organizaciji Ekonomske fakultete v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":409781,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7084,1910,2391,15632,17171,10408,1595],"source":[4511],"supertag":[7541,5675,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n