“Gre za najbolj socialno naravnan prora\u010dun doslej,” je bil zadovoljen Marko Poga\u010dnik (SDS). Vlada v \u010dasu krize ni pozabila na dr\u017eavljanke in dr\u017eavljane ter podjetja, je dejal in ugotovil, da se je s sprejetimi ukrepi pomagalo ljudem in gospodarstvu. “Denar se je dal tistemu, ki ga je najbolj potreboval, torej ljudem. Za razliko od prej\u0161njih kriz se tokrat ni re\u0161evalo finan\u010dnih in\u0161titucij,” je dejal.<\/p>\n
Tudi Robert Polnar (DeSUS) je pohvalil izrazito socialno usmerjenost obravnavanega rebalansa. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so vi\u0161ji za 460 milijonov evrov, 922 milijonov evrov ve\u010d pa je namenjenih v obliki subvencij gospodarskim subjektom za ohranjanje delovnih mest. Kot poslanec upokojenske stranke je posebej izpostavil pove\u010danje prora\u010dunskih sredstev za sofinanciranje pokojninske blagajne za 215 milijonov evrov. “Nikomur ne pride na misel, da bi omejeval socialne pravice upokojencev,” je dejal.<\/p>\n
Prav tako sta na \u0161tevilne ukrepe za bla\u017eitev posledic epidemije covida-19 spomnila Jo\u017eef Horvat (NSi) in Monika Gregor\u010di\u010d (SMC). “Vlada je prakti\u010dno \u017ee v 100 urah po zaprisegi pri\u0161la pred DZ s prvim zakonskim paketom, ki je \u0161el v smeri pomo\u010di ljudem in gospodarstvu,” je dejal Horvat. Gregor\u010di\u010deva pa je dodala, da je vlada glede na okoli\u0161\u010dine odgovorila na razmere v dr\u017eavi hitro, odgovorno in ustrezno. “Sprejeti so bili \u0161tevilni ukrepi, zaradi katerih gospodarski padec ni bil tako bole\u010d,” je dejala.<\/p>\n
Ti protikoronski ukrepi pa imajo predvsem finan\u010dne posledice in ob pove\u010danju odhodkov ter zmanj\u0161anju prihodkov bo prora\u010dun leto 2020 kon\u010dal s primanjkljajem v vi\u0161ini 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda. Na vse to so opozarjali poslanci opozicije.<\/p>\n
“Pred nami je rebalans prora\u010duna, ki prina\u0161a najve\u010dji primanjkljaj v zgodovini Slovenije,” je dejal Miha Kordi\u0161 (Levica). A hkrati vlada zanemarja klju\u010dna podro\u010dja dru\u017ebe, odlo\u010dila se je za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev, je nadaljeval. Rebalans je ozna\u010dil za nesprejemljivega, vladi pa o\u010dital, da je poslancem v obravnavo namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize posredovala napoved rekordnega tro\u0161enja brez utemeljitve.<\/p>\n
V SNS so prepri\u010dani, da vladi ne bi bilo treba tako mo\u010dno pove\u010dati odhodkov. “Mislimo, da je bila dr\u017eava preve\u010d radodarna,” je dejal Du\u0161an \u0160i\u0161ko (SNS), ki je ugotovil, da so velik del prora\u010dunskih sredstev dobili tisti, ki jih sploh niso potrebovali. \u0160tevilna podjetja imajo denimo polne ban\u010dne ra\u010dune, vpra\u0161anje je tudi, koliko prebivalcev je res potrebovalo dodatna sredstva, saj “smo ve\u010dinoma vsi sedeli doma”.<\/p>\n
Igor Pe\u010dek (LM\u0160) je dejal, da bi morala vlada vzeti tam, kjer ne bo porabila, ter dati tja, kjer bo denar potrebovala. “A ni tako,” je oporekal obravnavanemu rebalansu ter ugotovil, da se bodo odhodki tudi ob od\u0161tetju sredstev za financiranje ukrepov za omejitev posledic epidemije pove\u010dali.<\/p>\n
V rebalansu po oceni LM\u0160 ni nobene razvojne usmeritve ali ukrepa za vnovi\u010den zagon gospodarstva, prav tako ne investicij v javno infrastrukturo. “Odsotnost razvojne usmeritve je za nas zaskrbljujo\u010da,” je dejal Pe\u010dek.<\/p>\n
Da rebalans ni razvojno naravnan, ugotavljajo tudi v SAB. To po besedah poslanca te stranke Marka Bandellija med drugim dokazuje zmanj\u0161anje sredstev na podro\u010dju znanosti, raziskav in razvoja. “Vlada ne zna pokazati poti, po kateri bo dr\u017eavo popeljala nazaj na pravo pot,” je dejal.<\/p>\n
Predvsem pa je opozoril, da se z rebalansom nekateri odhodki, ki niso povezani z epidemijo, pove\u010dujejo tudi za dvakrat. Javni denar pod pretvezo epidemije odhaja neznano kam, je dejal in obravnavane dokumente ocenil za netransparentne.<\/p>\n
Poslancem SD se zdita prora\u010dunski primanjkljaj in tro\u0161enje dr\u017eave v aktualnih okoli\u0161\u010dinah po besedah Janija Prednika logi\u010dna in razumljiva. “In popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadol\u017euje in tro\u0161i,” je dejal.<\/p>\n
Sredstva se pove\u010dujejo na veliki ve\u010dini postavk, je ugotovil Prednik, vendar hkrati opozoril, da je seznam pora\u017eencev dolg. Ministrstvo za zdravje bo denimo dodatna sredstva prejelo le za epidemijo, medtem ko se zmanj\u0161ujejo sredstva za programe zdravstvenega varstva in za delovanje zdravstva v kriznih razmerah. \u0160e posebej pa se mu zdi te\u017eko verjetno, da vlada zmanj\u0161uje sredstva za dolgotrajno oskrbo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predlogu rebalansa dr\u017eavnega prora\u010duna, s katerim se odhodki zvi\u0161ujejo nad 13 milijard evrov, ob padcu odhodkov pa prina\u0161a rekorden primanjkljaj, se v DZ obeta zadostna podpora. V koalicijskih strankah pritrjujejo rasti porabe za bla\u017eitev posledic epidemije, v opoziciji so precej kriti\u010dni. Glasovanje bo po dana\u0161nji celodnevni razpravi v sredo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":417362,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[17083,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n