Hkrati je rezultat plebiscita, kot ugotavlja Janko Pleterski v prispevku Koro\u0161ki plebiscit 1920, poskus enciklopedi\u010dne razlage gesla o koro\u0161kem plebiscitu, s seboj prinesel veliko \u0161tevilo odprtih te\u017eav in dolgoro\u010dno vplival na polo\u017eaj koro\u0161kih Slovencev vse do dana\u0161njih dni.<\/p>\n
V skladu z dolo\u010dili san\u017eermenske mirovne pogodbe iz leta 1919 so pred plebiscitom Celov\u0161ko kotlino razdelili na cono A in cono B. Ju\u017ena cona A je obsegala okraje Ro\u017eek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico. Zanjo je bil plebiscit predviden le, \u010de bi se ve\u010dina v coni A izrekla za takratno Kraljevino SHS.<\/p>\n
Plebiscit so tako 10. oktobra 1920 najprej izpeljali v coni A, kjer se je ve\u010dina volilnih upravi\u010dencev izreklo za Avstrijo. Volilna udele\u017eba je zna\u0161ala skoraj 96 odstotkov. Med tistimi, ki so se izrekli za Avstrijo, je bilo tudi veliko narodno zavednih Slovencev.<\/p>\n
Rezultate plebiscita so razglasili 13. oktobra. Za Avstrijo je glasovalo 22.025 volilnih upravi\u010dencev ali 59,04 odstotka, za Kraljevino SHS 15.279 ali 40,96 odstotka. Glas za Avstrijo je po navedbah zgodovinarjev Du\u0161ana Ne\u0107aka in Bo\u017ea Repeta v Orisu sodobne ob\u010de in slovenske zgodovine oddalo vsaj 10.000 koro\u0161kih Slovencev. Volilna udele\u017eba je bila 95,79 odstotka.<\/p>\n
V coni A je v plebiscitnem \u010dasu prevladovalo slovensko govore\u010de prebivalstvo. Po avstrijskem popisu iz leta 1910 so slovensko govore\u010di na tem obmo\u010dju predstavljali skoraj 70 odstotkov prebivalstva. Nem\u0161ko govore\u010di so bili koncentrirani predvsem v Velikovcu in nekaterih manj\u0161ih krajevnih sredi\u0161\u010dih (predvsem Pliberk in Borovlje), navaja spletni portal zgodovina.si.<\/p>\n
S tem, ko so se volivci v coni A odlo\u010dili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomati\u010dno odpadlo. Karavanke so postale del meje med dr\u017eavama, na avstrijskem Koro\u0161kem pa je ostala avtohtona slovenska narodna skupnost.<\/p>\n
Pred plebiscitom je slovenska stran sicer zabele\u017eila voja\u0161ke zmage, a sta jim sledila diplomatski poraz na mirovni konferenci in tudi kasneje na plebiscitu. Voja\u0161ke akcije so potekale vse do junija 1919. \u017de januarja 1919 je bil sklenjen dogovor o prekinitvi spopadov in da se Koro\u0161ka razdeli tako, kot bo to dolo\u010dila ameri\u0161ka komisija. Ameri\u0161ka delegacija pod vodstvom Shermanna Milesa, ki je obiskala teren, je nato predlagala mejo na Karavankah, na pari\u0161ki mirovni konferenci pa je bila sprejeta odlo\u010ditev, da se vpra\u0161anje meje re\u0161i s plebiscitom.<\/p>\n
Pomembno vlogo pri plebiscitnem rezultatu je odigrala avstrijska propaganda, pri kateri so uporabljali tudi slovenski jezik in ki je izpostavljala predvsem gospodarske koristi enotnosti Celov\u0161ke kotline, koro\u0161ko de\u017eelno zavest, povezanost med slovensko in nem\u0161ko govore\u010dimi prebivalci ter tudi verske razlike med kr\u0161\u010dansko Avstrijo in pravoslavno Srbijo, ki je imela primat v Kraljevini SHS.<\/p>\n
Propaganda druge strani je stavila predvsem na slovensko narodno zavest in je bila izrazito protinem\u0161ko usmerjena. Ni pa bila propaganda glavni razlog za plebiscitni rezultat. Temu je botrovalo ve\u010d dejavnikov, vse od gospodarskih do osebnih.<\/p>\n
Poleg propagande so bili za plebiscitni rezultat po oceni zgodovinarke Tamare Griesser-Pe\u010dar v prispevku Koro\u0161ki plebiscit v zborniku Poslednje ustoli\u010denje na Gosposvetskem polju tako navezanost na de\u017eelo, socialni, gospodarski, verski in politi\u010dni razlogi ter slabe izku\u0161nje koro\u0161kih Slovencev z voja\u0161kimi in civilnimi oblastmi takratne Kraljevine SHS.<\/p>\n
Plebiscitnemu rezultatu so se uprli v vasi Libeli\u010de, kjer so ve\u010dinsko glasovali za Kraljevino SHS, a so v skladu z novo mejo, ki jo je dolo\u010dila meddr\u017eavna razmejitvena komisija, pri\u0161li pod Avstrijo. V vasi so vztrajno pripravljali uporni\u0161ke akcije in protiavstrijska zborovanja, podprla jih je tudi tedanja slovenska narodna vlada. Avstrija je nato oktobra 1922 vas dejansko vrnila Kraljevini SHS. V Libeli\u010dah so ob vrnitvi pripravili veliko slovesnost, ki so se je udele\u017eili tudi takratni veljaki slovenskega politi\u010dnega \u017eivljenja, navaja spletna stran libelice.si<\/p>\n
Pomembna za rezultat plebiscita oziroma odlo\u010ditev Slovencev na plebiscitu za Avstrijo je bila najverjetneje tudi obljuba o za\u0161\u010diti manj\u0161inskih pravic, ki jo je de\u017eelni zbor v Celovcu sprejel septembra 1920. A \u017ee 25. novembra 1920 se je takratni prvi mo\u017e provizori\u010dne de\u017eelne vlade Arthur Lemisch v de\u017eelnem zboru javno zavzel za germanizacijo koro\u0161kih Slovencev najkasneje v eni generaciji.<\/p>\n
V obdobju med obema vojnama se je v Avstriji nacionalizem \u0161e dodatno okrepil, posledi\u010dno pa tudi asimilacija koro\u0161kih Slovencev. Ti so zapisane manj\u0161inske pravice dobili leta 1955 z avstrijsko dr\u017eavno pogodbo, ki pa vse do danes \u0161e niso v celoti izpolnjene.<\/p>\n
Vzdu\u0161je na avstrijskem Koro\u0161kem med ve\u010dino in manj\u0161ino se je za\u010delo postopoma izbolj\u0161evati \u0161ele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, pri kateri je eno od klju\u010dnih vlog za mednarodno priznanje odigrala prav Avstrija. Podobno kot velja za avtohtono slovensko narodno skupnost v Italiji se je ozra\u010dje na avstrijskem Koro\u0161kem dodatno izbolj\u0161alo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in tri leta kasneje v schengensko obmo\u010dje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koro\u0161kem v skladu z odlo\u010ditvami pari\u0161ke mirovne konference potekal plebiscit, ki je dolo\u010dil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":366080,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5784,4729,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n