Zaradi protikoronskih omejitev zbiranja se je tokrat Parada ponosa odvila v obliki 10 manj\u0161ih shodov. Udele\u017eenci so na pohod krenili z Metelkove, posamezne skupine pa so bile opremljene z de\u017eniki v razli\u010dnih barvah, s katerimi so na cilju, Trgu republike, oblikovali mavrico, ki simbolizira skupnost LGBTIQ+.<\/p>\n
Tam so se zvrstili tudi govori, v katerih so bili med drugim kriti\u010dni do vlade, ki, kot so zapisali tudi v sporo\u010dilu za javnost, posnema neokonservativne evropske dr\u017eave, kjer se krepi tudi izra\u017eanje sovra\u0161tva proti skupnosti LGBTIQ+. Krepitev represije pa se po njihovih navedbah odvija “so\u010dasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve”.<\/p>\n
Pravnica in raziskovalka Barbara Rajgelj je ob tem izpostavila, da “se ne smemo pustiti prepri\u010dati, da je vulgarnost drugo ime za neposrednost, kraja za iznajdljivost in cinizem za manj\u0161e zlo. Za prosta\u0161tvom, nevednostjo in provokacijo ni ni\u010desar: kdor ne ve, ne more razumeti, kdor ne zna, ne more re\u0161iti, kdor kri\u010di, ne more sli\u0161ati in kdor la\u017ee, tudi krade,” je navedla in dodala, da je “sila ljudi, ki vztrajno hodijo in zahtevajo enakost, neustavljiva”.<\/p>\n
Podobno je izpostavila pisateljica Nika Kova\u010d, ki je prav tako spomnila na posege vlade tudi na drugih dru\u017ebenih podro\u010djih in dodala, da skupnost LGBTIQ+ zmore “iti z dvignjeno glavo naprej, ko jo pohodi ve\u010dina, vstati, ko vsi mislijo, da bodo ostali na tleh, se povezati v trenutkih, ko je to pomembno in vztrajati pri svojem in ne nehati”.<\/p>\n
Vodja dru\u0161tva Legebitra Lana Gobec pa je izpostavila, da sprejeta zakonodaja, ki je prinesla ve\u010d pravic skupnosti in prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, \u0161e ne pomeni, da se diskriminacija ne dogaja. “Prehojena pot nas je nau\u010dila tudi, da se spremembe ne dogajajo \u010dez no\u010d. Traja, da se spremeni zakonodaja, \u0161e dlje pa traja, da se spremeni ve\u010dinsko mi\u0161ljenje v dru\u017ebi. In ne, nismo \u0161e na cilju,” je izpostavila.<\/p>\n
Povorka je s Trga republike krenila proti Pre\u0161ernovemu trgu, kjer so udele\u017eence nagovorili \u0161e pisateljica Suzana Tratnik, glasbenica Nina Hudej in re\u017eiser Ja\u0161a Jenull, sicer viden aktivist tudi na petkovih protivladnih protestih. Parada ponosa se bo sklenila na Metelkovi. Zaklju\u010dne govore bodo imeli aktivistka Ada \u010cerno\u0161a, Luka Kristi\u0107 iz Mladinskega kulturnega centra Maribor in avtorica Ne\u017ea Oder.<\/p>\n
Parada ponosa 2020 je sklepno dejanje letos nekoliko druga\u010dnega Festivala Parada ponosa. Izjemoma letos poteka septembra, a svoj seznam zahtev so v obliki politi\u010dnega sporo\u010dila organizatorice predstavile \u017ee v juniju, mesecu ponosa, ko je skupnost LGBTIQ+ z uli\u010dno akcijo pitja radenske obele\u017eila spomin na dogodek, ki je bil povod za prvo organizirano parado ponosa pri nas.<\/p>\n
Paradni dan se je sicer za\u010del dopoldne z bazarjem in \u017divo knji\u017enico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na ljubljanskih ulicah se je danes odvila jubilejna, 20. Parada ponosa, prireditev, ki poziva k zagotavljanju pravic skupnosti LGBTIQ+. Tokrat so ob bok pravic skupnosti postavili pravice \u0161ir\u0161e civilne dru\u017ebe, ki so po njihovem mnenju ogro\u017eene, in pozvali k skupnemu boju razli\u010dnih dru\u017ebenih gibanj za demokrati\u010dno in \u010dlovekoljubno dru\u017ebo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":433917,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4144,13951,5433,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n