Proti dezinformacijam se je treba boriti tudi z ozave\u0161\u010denjem splo\u0161ne javnosti in odgovornim obna\u0161anjem nosilcev oblasti, so dodali.<\/p>\n
Po oceni evropske poslanke Irene Joveve (Renew\/LM\u0160) dolo\u010dene platforme sicer \u017ee prevzemajo del odgovornosti, a zgolj samoregulacija ni dovolj. Joveva, ki je hkrati tudi \u010dlanica odbora za kulturo, je dejala, da sta tako v boju proti dezinformacijam \u017ee v pripravi akt o digitalnih storitvah in akcijski na\u010drt za demokracijo, ki se bosta dotaknila regulacije dru\u017ebenih omre\u017eij.<\/p>\n
Odgovornost bi morali po mnenju Joveve prevzeti tudi politiki s svojim obna\u0161anjem in komunikacijo. Ob tem je izpostavila neprimernost politi\u010dne komunikacije med epidemijo covida-19, kar je po njeni oceni \u0161e doprineslo k teorijam zarote in nezaupanju.<\/p>\n
S tem se je strinjala tudi predsedujo\u010da SD in evropska poslanka Tanja Fajon (S&D\/SD). Poudarila je pomembnost kakovostne informacije in vloge neodvisnih in svobodnih medijev med epidemijo. Izpostavila je tudi pomen sprejetja ustrezne zakonodaje, medijsko pismenost in ozave\u0161\u010danje ljudi od otro\u0161tva.<\/p>\n
Ob tem je izrazila skrb, da so \u0161tevilne dezinformacije in sovra\u017eni govor postali tudi del mainstream medijev in politike. Po njenih besedah javne osebnosti, ki uporabljajo sovra\u017eni govor, namesto da bi bile zgled, zastrupljajo ozra\u010dje. Z zakonodajo se lahko naredi marsikaj, a so socialna omre\u017eja vedno korak pred nami, je \u0161e poudarila.<\/p>\n
Ustanoviteljica in direktorica mednarodnega In\u0161tituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Bo\u017ei\u010d Marolt pa je na podlagi podatkov zavrnila mnenja, da se je s pojavom interneta bistveno zmanj\u0161ala vloga tradicionalnih medijev. V populaciji sicer 92 odstotkov ljudi resda pridobiva informacije na internetu, a hkrati televizijo \u0161e vedno gleda kar 84 odstotkov ljudi, radio pa poslu\u0161a 74 odstotkov ljudi.<\/p>\n
Glede na podatke se je tudi izkazalo, da ima javnost najve\u010djo stopnjo zaupanja v RTV. Ob tem se je tudi Maroltova vpra\u0161ala, ali je resni\u010dno potrebno, da javni servis ob\u010dinstvu posreduje v\u010dasih celo nepreverjene informacije s Twitterja, saj slednjo platformo spremlja ob\u010dutno manj ljudi kot RTV.<\/p>\n
Mojca Mati\u010di\u010d s klinike za infekcijske bolezni in vro\u010dinska stanja Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana pa je dejala, da so se z dezinformacijami o novem koronavirusu borili tudi \u017ee v \u010dasu epidemije, ko je bil vzpostavljen klicni center.<\/p>\n
Mati\u010di\u010deva je v razpravi \u0161e dodala, da jo \u017ealosti, da se tudi v stroki pojavljajo nasprotujo\u010de si informacije glede novega koronavirusa. Morebiten vzrok za to bi lahko bil po njeni oceni \u010das, “ki je na\u0161 sovra\u017enik in ne dovoli znanosti, da bi dala hitre podatke”. Koronavirusna kriza je po njenih besedah resni\u010dno ob\u010dutljivo obdobje \u010dlove\u0161kosti, stroka pa bi morala biti zato solidarna z znanostjo in tistim, kar vemo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Samoregulacija platform pri tem ni dovolj, proti neresnicam se je treba boriti tudi z ustrezno zakonodajo in razvojem medijske pismenosti, so sklenili gostje na spletni razpravi Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":406154,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,10408,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n