Tonin je na seji pojasnil, da predlog prora\u010duna zagotavlja sredstva za razvojno delovanje in za potrebne investicije Slovenske vojske in sil za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje. Za leto 2021 tako obrambnemu resorju namenja 636 milijonov evrov, kar je 75 milijonov evrov ve\u010d od lani sprejetega prora\u010duna. \u0160tiri petine oz. 514 milijonov evrov bo namenjenih Slovenski vojski, osem odstotkov oz. 54 milijonov evrov pa upravi za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje.<\/p>\n
In\u0161pektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami bo razpolagal s tremi milijoni evrov, in\u0161pektorat za obrambo s 785.000 evri, upravni del obrambnega ministrstva pa s 64 milijoni evrov. Obrambni izdatki bodo v prihodnjem letu predstavljali 1,28 odstotka BDP.<\/p>\n
\u0160e 51 milijonov evrov ve\u010d, skupno torej 687 milijonov evrov, je za obrambni resor predvidenih v letu 2022, ko naj bi dele\u017e obrambnih izdatkov predstavljal 1,3 odstotka BDP, je pojasnil Tonin. Minister je ob tem navedel nekatere konkretne investicije vojske in uprave za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje, dotaknil pa se je tudi predloga dopolnila, s katerim je Levica predlagala, naj ministrstvo nameni obljubljenih 252.000 evrov postojnski ob\u010dini za tamkaj\u0161nji gasilsko-re\u0161evalni center.<\/p>\n
Kot je pojasnil Tonin, ministrstvo sodeluje z vsemi ob\u010dinami, na obmo\u010dju katerih deluje Slovenska vojska. Imajo pa te\u017eave s komunikacijo s Postojno, saj je odstopila od sporazuma, ki je predvideval kompenzacijo za uporabo vadi\u0161\u010da na Po\u010dku. Po ministrovih besedah ob\u010dina na ta na\u010din izgubi ve\u010d 100.000 evrov letno. Poudaril je \u0161e, da so odprti za dialog z lokalno skupnostjo in da so se pripravljeni pogovarjati o \u010demer koli, le o zaprtju voja\u0161kega vadi\u0161\u010da ne.<\/p>\n
A po oceni Mihe Kordi\u0161a iz Levice gre zgolj za to, da ministrstvo ob\u010dino izsiljuje, naj pristane na njihove pogoje glede vadi\u0161\u010da. Sicer pa Kordi\u0161 ugotavlja, da sta prora\u010duna izra\u010dunana na podlagi astronomskega zadol\u017eevanja. To pa \u0161e ni tako problemati\u010dno kot to, \u010demu bodo ta sredstva namenjena. V Levici namre\u010d zagovarjajo vlaganje v infrastrukturo dru\u017ebene blaginje in solidarnosti, torej v zdravstvo, domove starej\u0161ih in v stanovanja za mlade, ne pa v oro\u017eje, je povedal.<\/p>\n
Da ob\u010dina Postojna z odstopom od dogovora izgublja ve\u010d 100.000 evrov letno, je zavajanje, pa je ministrove besede komentiral poslanec LM\u0160 Robert Pav\u0161i\u010d. Spomnil je na posvetovalni referendum v Postojni, na katerem se je skoraj 70 odstotkov izreklo za prenehanje aktivnosti na Po\u010dku. Ministrstvo je v nasprotju s tem aktivnosti na vadi\u0161\u010du \u0161e pove\u010devalo, zaradi \u010desar je ob\u010dina od dogovora odstopila.<\/p>\n
Pav\u0161i\u010d se zaveda, da je ukinitev vadi\u0161\u010da na kratek rok nemogo\u010da. Vendar pa minister po njegovih besedah krivde ne bi smel valiti na ob\u010dino, ki ima za razliko od ministrstva \u017ee ves \u010das formirano enotno pogajalsko skupino. Obenem je poslanec LM\u0160 opozoril na okoljsko obremenjenost obmo\u010dja, zlasti z mo\u010dno pove\u010danimi vsebnostmi svinca in bakra.<\/p>\n
Da so zadeve re\u0161ljive z dobro voljo na obeh straneh, sta poudarila Marko Bandelli (SAB) in Franc Jur\u0161a (DeSUS). Prav je, da vsak stopi en korak nazaj, da bi potem lahko stopili dva koraka naprej, je ponazoril Jur\u0161a. Sicer pa je vodja poslancev DeSUS med drugim izrazil zadovoljstvo nad pove\u010devanjem sredstev za podro\u010dje za\u0161\u010dite in re\u0161evanja. Ocenil je, da bi bilo mogo\u010de v upravnem delu ministrstva nekaj sredstev tudi prihraniti.<\/p>\n
Andrej \u010cernigoj iz NSi je medtem izrazil zadovoljstvo nad na\u010drtovanim znatnim vlaganjem v voja\u0161ko infrastrukturo. Je pa dr\u017eavnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Uro\u0161a Lampreta povpra\u0161al, na kak\u0161en na\u010din se bo pove\u010danje sredstev pokazalo na terenu.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar je pojasnil, da v prihodnjem letu na\u010drtujejo ve\u010d dobav, ki so zaradi epidemije letos zastale. Prav tako bodo pospe\u0161ili urjenja in izobra\u017eevanja v tujini ter izvajali v preteklosti zastavljene projekte. O\u010ditke o izsiljevanju ob\u010dine Postojna pa je Lampret zavrnil in zagotovil, da je ministrstvo ves \u010das pripravljeno na dialog. Ve\u010dina \u010dlanic in \u010dlanov odbora je predlagano dopolnilo Levice na glasovanju nato zavrnila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma sprememb prora\u010duna za leto 2021 in prora\u010duna za leto 2022 v delu, ki se nana\u0161a na obrambni resor. Predvidena sredstva se pove\u010dujejo, kar po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina dokazuje razvojno naravnanost prora\u010duna. \u010clanice in \u010dlani odbora so odprli tudi vpra\u0161anje voja\u0161kega vadi\u0161\u010da Po\u010dek.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":415142,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6536,1595,5219],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n