Jerala je na dana\u0161nji okrogli mizi, ki sta jo pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Kemijski in\u0161titut, pojasnil, da bo preizku\u0161anje njihovega cepiva proti novem koronavirusu na hr\u010dkih, ki se na virus odzivajo podobno kot ljudje, dalo dodatne rezultate o u\u010dinkovitosti cepiva.<\/p>\n
Kot pravi, so pri razvoju cepiva, ki ni niti \u0161e v klini\u010dni fazi preizku\u0161anja, za to epidemijo prepozni. Po njegovem mnenju bi lahko do varnega in u\u010dinkovitega cepiva pri\u0161li \u0161e pred za\u010detkom prihodnjega leta, kot so to napovedali tuji raziskovalci.<\/p>\n
Bi si pa Jerala \u017eelel, da bi EU naredila ve\u010d pri podpiranju razvoja. “\u010ce samo na koncu kupi\u0161 cepivo, ki je uspelo, nisi ni\u010d naredil. ZDA je investirala 11 milijard dolarjev v devet raziskovalnih platform, pa ne vedo, katero cepivo bo funkcioniralo,” je opozoril.<\/p>\n
Ob tem so na okrogli mizi opozorili, da je za osrednji program EU za raziskave Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027 predvidenih 80 milijard evrov, medtem ko Evropski parlament zahteva povi\u0161anje na 120 milijard evrov. Evropski poslanec Franc Bogovi\u010d (EPP) sicer pri\u010dakuje, da bo znesek na koncu vi\u0161ji, ni pa optimist, da bi lahko pri\u0161li do 120 milijard evrov.<\/p>\n
Ob tem je ocenil, da je v Evropi zaradi ideologije pogosto te\u017eko zagotoviti uporabo znanstvenih dose\u017ekov v praksi, zato se znanost preseli na druge celine, ki nato \u017eanjejo plodove, nastale v Evropi.<\/p>\n
Direktor Instituta Jo\u017eef Stefan Jadran Lenar\u010di\u010d je dodal, da je Evropa svetovna pionirka na \u0161tevilnih znanstvenih podro\u010djih, denimo pri razvoju umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a danes v svetovnem merilu ne pomeni prakti\u010dno ni\u010d, saj so jo prehitele konkurentke, kot so ZDA in Kitajska. Slika v Sloveniji pa je \u0161e slab\u0161a kot v povpre\u010dju v EU. Kot je dodal, je \u010das krize \u010das za ukrepanje, sicer “bomo izgubili celo generacijo ljudi.”<\/p>\n
Od dr\u017eav \u010dlanic bo odvisno, ali bodo evropska sredstva, ki bodo na voljo, izkoristile za tehnolo\u0161ki preboj ali ne, je povedal evropski poslanec Klemen Gro\u0161elj (Renew). “Za to ne bodo dovolj zgolj evropska sredstva, ta bi morala dopolnjevati nacionalna vlaganja v znanost in raziskave. V Sloveniji smo danes v polo\u017eaju, ko evropska sredstva pomenijo pre\u017eivetje raziskav,” je opozoril. Zato predlaga ustanovitev agencije za znanost po skandinavskem modelu, ki bi zagotavljala dolgotrajno financiranje raziskovalnih projektov.<\/p>\n
Tudi direktor Kemijskega in\u0161tituta Gregor Anderluh meni, da bodo morale dr\u017eave \u010dlanice same pove\u010dati vlaganja, da bi tako zmanj\u0161ale upad financiranja na evropski ravni. “Francija in Estonija denimo bosta to storili, vpra\u0161anje pa je, ali tudi Slovenija,” je dejal. Izpostavil je tudi program Marie Curie za izmenjavo raziskovalcev, ki mu grozi, da bo imel v prihodnjem letu na voljo 200 milijonov evrov manj kot letos. Podobno naj bi bil na udaru prora\u010dun v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, “dragulja evropskih raziskav”.<\/p>\n
Dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je priznala, da je vlada v rebalansu prora\u010duna zmanj\u0161ala sredstva za raziskave, so pa raziskovalni projekti vklju\u010deni v nekatera druga podro\u010dja. Ob tem pa je opozorila, da se mora vlada v \u010dasu epidemije in krize obna\u0161ati tako, kot zdravnik v nujnih primerih, torej po sistemu tria\u017ee, in dati prednost tistim podro\u010djem, ki so najbolj kriti\u010dna in zagotavljajo pre\u017eivetje.<\/p>\n
Ob tem je predstojnik Klini\u010dnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana Samo Zver izpostavil, da tudi v \u010dasu epidemije covid-19 ni vse. Boji se, da bo to, kar se trenutno dogaja v zdravstvu, ko je za 30 odstotkov manj diagnoz miokardnih infarktov, manj diagnostike in terapij v onkologiji ter tudi kirurgiji, pustilo velike posledice na zdravju prebivalstva. “To ni prav, zdraviti moramo tudi vse druge bolezni,” je pozval.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cepivo proti novem koronavirusu, ki ga je razvila raziskovalna skupina pod vodstvom Romana Jerale, bodo v prihodnjem tednu za\u010deli preizku\u0161ati na hr\u010dkih in z \u017eivim virusom. Jerala meni, da bo cepivo proti novem koronavirusu na voljo \u0161e pred za\u010detkom prihodnjega leta. Ob tem so na okrogli mizi pozvali k trajnostnemu in zadostnemu vlaganju v znanost.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":418426,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15940,15991,15632,17364,1595],"source":[4511],"supertag":[5675,16298],"acf":[],"yoast_head":"\n