K nezaupanju prebivalcev v ukrepe pa je po Ihanovih besedah precej pripomogel tudi na\u010din komuniciranja, ki ga je izbrala vlada. “\u017de od za\u010detka ne spodbuja vsakega posameznika, da bi predvsem sam iskal na\u010dine, kako se ne bi izpostavljal oku\u017ebi in ne bi nikogar oku\u017eil. Hkrati pa nam morda ‘manjka’ tudi \u0161ok, kot so ga z Lombardijo do\u017eiveli Italijani,” je dejal.<\/p>\n
Po njegovih besedah je zelo pomembno, da ljudje pri sebi razumejo, da je treba vzeti virus resno. To pa je mogo\u010de dose\u010di, \u010de so prebivalci empati\u010dni do oblasti, je dodal.<\/p>\n
“Vlada je ukrepe vedno zelo skopo razlo\u017eila. Zelo redko je bilo videti, da o pravilnosti katerega od ukrepov morda ni prepri\u010dana, da je v stiski. Vse dileme so v vladi sku\u0161ali raz\u010distiti med seboj, javnosti so ukrepe predstavili, kot da dilem ni. To je bilo potem v velikem nasprotju s tem, da so se odlo\u010ditve zelo hitro in pogosto spreminjale, tudi zelo kontradiktorno – to je pomenilo, da so dileme vendarle bile. A dejansko bi bilo dobro, \u010de bi ve\u010dkrat priznali, da so tudi sami v negotovosti, pravzaprav bi bilo pametno ve\u010dkrat kar neposredno razlo\u017eiti dileme in stiske. Brez tega pri ljudeh ni mogo\u010de zbuditi empatije, ta pa je pogoj za simpatijo in sodelovanje,” je pojasnil Ihan.<\/p>\n
Dodal je \u0161e, da se vlada neprestano \u010duti ogro\u017eeno in \u010duti potrebo, da se dela mo\u010dno. Kriti\u010den pa je tudi do poletne omilite ukrepov za prepre\u010devanja \u0161irjenja oku\u017eb. Kot je pojasnil, so valovi epidemije posledica spreminjanja ravnote\u017eja med pritiskom virusa in omejevalnih ukrepov.<\/p>\n
Po njegovem mnenju bi morali \u017ee september za\u010deti z veliko manj vsakodnevnih primerov, kot smo jih dejansko imeli. “Pred za\u010detkom \u0161ole bi morali po mojem mnenju karantenski ukrepi na meji s Hrva\u0161ko veljati vsaj tri tedne, brez izjem za \u010di\u0161\u010denje po\u010ditni\u0161kih hi\u0161, bazenov, bark in vsega mogo\u010dega,” je poudaril.<\/p>\n
Normalno obiskovanje pouka je po njegovih besedah absolutno potrebno. “A ne gre samo za \u0161irjenje oku\u017eb v \u0161olah. Gre za to, da se z za\u010detkom \u0161olskega leta za\u017eenejo \u0161tevilne dejavnosti, vezane na otroke, njihovi star\u0161i se za\u010dnejo pogosteje dru\u017eiti,” je dodal. “Zato, ker smo se poleti preve\u010d sprostili, in ker smo se zaradi tehni\u010dno zapletenih ukrepov, polnih izjem, preve\u010d ukvarjali z dikcijo posameznih ukrepov in pozabili na njihov smisel – narediti vse potrebno, da ne ku\u017ei\u0161 in nisi oku\u017een -, so \u0161le stvari zadnji mesec zelo narobe,” je \u0161e ocenil. Sicer pa je pri\u010dakoval, da se bodo oku\u017ebe v \u0161olah \u0161irile bolj.<\/p>\n
Maske so postale del vsakdana, od danes jih je v rde\u010dih regijah treba nositi tudi na prostem. Marsikdo pa se pravilnega no\u0161enja in rednega menjavanja ne dr\u017ei. “To, da masko nosite, je veliko pomembneje od tega, ali z njo ravnate povsem pravilno,” je poudaril Ihan. Maske namre\u010d slu\u017eijo predvsem kot zaslon za kapljice. “Dosledna priporo\u010dila za pravilno rabo mask pa temeljijo na izku\u0161njah iz bolni\u0161nic, kjer se pri\u010dakuje ve\u010dja kontaminacija okolja s \u0161kodljivimi mikrobi,” je \u0161e pojasnil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zadnjih dneh \u0161tevilo primerov oku\u017ebe s koronavirusom nara\u0161\u010da. Imunolog Alojz Ihan ocenjuje, da je to predvsem posledica klime v dru\u017ebi. “Ravnovesje epidemije stoji in pade na sodelovanju ljudi, na njihovem obna\u0161anju, ko nih\u010de ne gleda,” je za Mladino povedal Ihan. Prebivalci so zelo zaupljivi, “kot da je poznanstvo nekak\u0161en protivirusni \u0161\u010dit”.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":421093,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[17402,17403,15632,15877,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n