Banka Slovenije se je v najnovej\u0161i publikaciji Gospodarska in finan\u010dna gibanja osredoto\u010dila na trenutne razmere, ko zaradi vse bolj naglega poslab\u0161evanja epidemiolo\u0161kih razmer gospodarsko okrevanje v evrskem obmo\u010dju izgublja zagon, in na obete za naprej.<\/p>\n
V centralni banki ugotavljajo, da bi bila kriza kriza v obmo\u010dju evra \u0161e bistveno globlja brez hitrega in obse\u017enega odziva ekonomskih politik. Kazalniki gospodarske aktivnosti so se v obdobju od maja do julija ponovno poslab\u0161ali, v prihodnjih mesecih pa bo vpliv novega vala \u0161irjenja virusa \u0161e precej ve\u010dji.<\/p>\n
V Sloveniji se je v tretjem \u010detrtletju nadaljevalo hitro okrevanje gospodarstva, ki se je za\u010delo po umiritvi prvega vala oku\u017eb v maju. Ob izrazitih ukrepih ekonomskih politik so bili odzivi gospodarskih subjektov na leto\u0161njo korona krizo do jeseni druga\u010dni kot med prej\u0161njo finan\u010dno krizo, saj se gospodinjstva niso dolgoro\u010dneje odrekla nakupom trajnih proizvodov, podjetja pa so okrepila zaloge.<\/p>\n
Slab\u0161e v primerjavi s tistimi na doma\u010dem trgu so razmere v menjavi s tujino, kjer se je okrevanje \u010dez poletje ustavilo. Rast izvoza je zastala v \u0161tevilnih skupinah blaga. Ote\u017eeno potovanje in spremembe v obna\u0161anju ljudi \u0161e mo\u010dneje zavirajo okrevanje storitvene menjave, v publikaciji izpostavlja Banka Slovenije.<\/p>\n
V zadnjih tednih pa se podobno kot v evrskem obmo\u010dju obeti znova naglo slab\u0161ajo. “Najbolj ranljive bodo ponovno storitve, odvisne od neposrednega stika med ponudnikom in stranko, dodatno pove\u010danje negotovosti pa bo med drugim \u0161e podalj\u0161alo odlog v investicijskih odlo\u010ditvah podjetij,” opozarjajo v centralni banki.<\/p>\n
Razmere na trgu dela ob zmanj\u0161anju bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) in veliki negotovosti zaenkrat ostajajo solidne. Mese\u010dno zmanj\u0161evanje zaposlenosti se je v poletnih mesecih ustavilo, po majskem vrhu pa se je vztrajno zmanj\u0161evala tudi brezposelnost. Konec septembra je bilo registrirano brezposelnih 84.000 oseb, kar je le \u0161e 6000 ve\u010d kot pred razglasitvijo epidemije, a z veliko verjetnostjo pove\u010danja proti koncu leta.<\/p>\n
Ker so interventni ukrepi prepre\u010dili prenos ve\u010dine padca BDP na trg dela, je 15,8-odstotni medletni padec \u0161tevila opravljenih delovnih ur po navedbah centralne banke ustreznej\u0161i kazalnik razmer v drugem \u010detrtletju v primerjavi z le 1,9-odstotnim zmanj\u0161anjem zaposlenosti. Posledice nove krize so doslej najbolj ob\u010dutile predvsem mlaj\u0161e generacije in zaposleni v prekarnih oblikah dela. Rast povpre\u010dne mese\u010dne pla\u010de ostaja glede na raven gospodarske aktivnosti \u0161e naprej visoka.<\/p>\n
Na podro\u010dju gibanja cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din v zadnjih mesecih v Sloveniji bele\u017eimo deflacijo, ki se je nadaljevala tudi septembra. K 0,7-odstotnemu medletnemu zni\u017eanju cen so ponovno najve\u010d prispevali cenej\u0161i naftni derivati. Ob umirjanju rasti svetovnih cen prehrambnih surovin se je po maju nekoliko umirila tudi rast cen hrane, ki kljub temu ostaja visoka predvsem zaradi dra\u017ejega sadja. Prisotni so tudi doma\u010di deflacijski pritiski v obliki \u0161ibkej\u0161e zasebne potro\u0161nje in manj\u0161e izkori\u0161\u010denosti proizvodnih zmogljivosti, ki zni\u017eujejo osnovno inflacijo.<\/p>\n
“Javnofinan\u010dne posledice pandemije so obse\u017ene, prihodnja fiskalna gibanja pa podvr\u017eena \u0161tevilnim negotovostim,” poudarjajo v Banki Slovenije. Pojasnjujejo, da je v prvem leto\u0161njem polletju primanjkljaj dr\u017eave zna\u0161al 11 odstotkov BDP. Prihodki so se zni\u017eali \u0161e nekoliko bolj kot nominalni BDP, rast izdatkov dr\u017eave pa je bila visoka, v najve\u010dji meri zaradi ukrepov iz protikoronskih zakonov.<\/p>\n
Dolg je ob koncu junija zna\u0161al 78,2 odstotka BDP, kar je za 12,6 odstotne to\u010dke ve\u010d kot ob koncu lanskega leta. Pogoji zadol\u017eevanja so ostali ugodni zaradi izrazito spodbujevalne denarne politike in tudi solidnega makroekonomskega polo\u017eaja v primerjavi z marsikatero \u010dlanico evrskega obmo\u010dja, kar pozitivno vpliva na bonitetno oceno dr\u017eave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji se podobno kot v obmo\u010dju evra gospodarski obeti v zadnjih tednih naglo slab\u0161ajo. Najbolj ranljive so storitve, pove\u010danje negotovosti pa bo med drugim podalj\u0161alo odlog v investicijskih odlo\u010ditvah podjetij. Razmere na trgu dela so medtem zaradi ukrepov dr\u017eave za zdaj \u0161e ugodne, ugotavlja Banka Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":173662,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n