Na Poljskem je v skladu s trenutno zakonodajo umetna prekinitev nose\u010dnosti dovoljena le v primerih, ko je ogro\u017eeno \u017eivljenje nose\u010dnice, ko gre za posilstvo ali incest ter v primeru hudih deformacij zarodka.<\/p>\n
A kot je danes razsodilo ustavno sodi\u0161\u010de, je slednje v neskladju z ustavo, ker da kr\u0161i ustavno zagotovljeno pravico do \u017eivljenja, je po poro\u010danju tujih tiskovnih agencij sporo\u010dila predsednica sodi\u0161\u010da Julia Przylebska.<\/p>\n
Leta 2019 so na Poljskem izvedli vsega skupaj okoli 1100 prekinitev nose\u010dnosti – v skorajda vseh primerih na podlagi izjeme, ki jo je ustavno sodi\u0161\u010de danes razglasilo za neustavno.<\/p>\n
Za spremembe zakonodaje v lu\u010di prepovedi splavov zaradi deformacij si prizadevajo poslanci iz vladajo\u010de stranke Pravi\u010dnost in razvoj (PiS), ki so se tudi obrnili na ustavno sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
Dana\u0161nja odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da tlakuje pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu. Predsednik Andrzej Duda je \u017ee napovedal, da bo zakon v primeru parlamentarne potrditve podpisal.<\/p>\n
Na odlo\u010ditev se je nemudoma kriti\u010dno odzvala komisarka za \u010dlovekove pravice Dunja Mijatovi\u0107, ki je v tvitu menila, da bodo s to odlo\u010ditvijo tako reko\u010d prepovedani vsi splavi v dr\u017eavi. \u0160lo naj bi tudi za kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic. \u017denske se bodo po njenem sedaj zatekale k nezakonitim splavom ali pa bodo umetno prekinitev nose\u010dnosti opravile v tujini.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de, katerega naloga je skrbeti, da je zakonodaja v skladu z ustavo, je bilo leta 2016 dele\u017eno vladnih reform, zaradi katerih mu kritiki sedaj o\u010ditajo, da je polno zaveznikov PiS.<\/p>\n
Nekdanji poljski premier in predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk je danes v odzivu menil, da gre za odlo\u010ditev “psevdo sodi\u0161\u010da”. Kot cini\u010dno pa je ozna\u010dil dejstvo, da tema splava in s tem povezana odlo\u010ditev ustavnega sodi\u0161\u010da sovpada z divjanjem pandemije.<\/p>\n
Trenutno veljavna zakonodaja o umetni prekinitvi nose\u010dnosti, ki je pogosto ozna\u010dena kot “kompromis o splavu”, je bila sprejeta leta 1993. Doslej niti tistim, ki \u017eelijo sprostiti pravila, niti tistim, ki bi jih radi zaostrili, ni uspelo spremeniti zakonskih dolo\u010dil.<\/p>\n
Glede na lansko raziskavo agencije IBRiS aktualno zakonodajo podpira okrog 50 odstotkov Poljakov. Skoraj 30 odstotkov si jih \u017eeli liberalizacije, 15 odstotkov pa si \u017eeli \u0161e bolj omejen dostop do splava, navaja nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Predhodni poskus zaostritve zakonodaje leta 2016 je propadel, potem ko se je v znak nasprotovanja po vsej dr\u017eavi na protestih zbralo ve\u010d deset tiso\u010d \u017eensk.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Poljsko ustavno sodi\u0161\u010de je danes razsodilo, da je umetna prekinitev nose\u010dnosti zaradi razvojnih nepravilnosti zarodka v neskladju z ustavo. S tem je odprlo pot zaostritvi \u017ee sicer strogega nacionalnega zakona o splavu.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":329411,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4271,4770,6599],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n