Jeseni leta 1970 so se v ljubljanski Hali Tivoli zbrali najbolj\u0161i telovadci sveta, jugoslovanska reprezentanca na \u010delu s Cerarjem je doma\u010de prvenstvo pri\u010dakala dobro pripravljena.<\/p>\n
Kljub temu je bil nastop pred doma\u010dim ob\u010dinstvom za Cerarja \u0161e poseben izziv, kot je povedal za knjigo Miroslav Cerar in njegov \u010das, saj je \u017ee nekaj \u010dasa potihoma vedel, da bo \u0161e zadnji\u010d v karieri nastopil pred doma\u010dim ob\u010dinstvom, ki je od njega pri\u010dakovalo brezhiben nastop.<\/p>\n
Tega je kljub velikemu pritisku opravil z odliko, \u010deprav je pozneje dejal, da mu je bilo pri srcu zelo te\u017eko zaradi nastopa, odgovornosti in \u017eelje, da bi bil uspe\u0161en za vsako ceno, da ne bi pri\u0161lo do napake. A vse se je kon\u010dalo na najlep\u0161i mo\u017een na\u010din v slogu pravega \u0161ampiona.<\/p>\n
Na svojem paradnem orodju konju z ro\u010daji si je prislu\u017eil tudi laskave vzdevke, kot so kralj konja z ro\u010daji, zlati konjenik in celo bog konja. A ni blestel le na konju.<\/p>\n
Cerar je \u0161e danes najuspe\u0161nej\u0161i slovenski \u0161portnik, med letoma 1958 in 1970 je Sloveniji na najve\u010djih tekmovanjih priboril 30 kolajn, od tega 16 naj\u017elahtnej\u0161ih. Dvakrat je bil olimpijski prvak, \u0161tirikrat svetovni in desetkrat evropski prvak.<\/p>\n
Bil je zelo vsestranski telovadec, saj je bil sploh prvi, ki mu je uspelo dvakrat zaporedoma osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju. Na prvenstvih stare celine je kolajne osvajal tudi na vseh drugih orodjih, naslove evropskega prvaka pa je osvojil \u0161e na krogih, bradlji in drogu.<\/p>\n
Po koncu kariere je postal dejaven \u0161portni delavec, borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za \u0161port, toleranco in fair play ter tudi podpredsednik evropskega zdru\u017eenja.<\/p>\n
Cerar je tudi nosilec visokih odlikovanj, kot so olimpijski red (L’ordre Olympique), najvi\u0161je dr\u017eavno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ) in Sloveniji (zlati red za zasluge, Bloudkova nagrada).<\/p>\n
Leta 1999 so Cerarja umestili v gimnasti\u010dno hi\u0161o slavnih v Oklahoma Cityju, leta 2011 pa kot prvega skupaj z Leonom \u0160tukljem tudi v slovenski hram \u0161portnih junakov.<\/p>\n
Pri Gimnasti\u010dni zvezi Slovenije (GZS) so za Cerarjev 81. rojstni dan pripravljali ob\u0161irno razstavo ob 50-letnici SP v Ljubljani, ki sovpada tudi s petletnico odprtja ljubljanskega gimnasti\u010dnega centra.<\/p>\n
Vendar je pandemija covida-19 tudi GZS prekri\u017eala na\u010drte za praznovanje in snidenje celotne \u0161esterice telovadcev jugoslovanske vrste, ki je leta 1970 s \u010detrtim mestom dosegla zgodovinski uspeh, ter njihovega trenerja Janeza \u0160libarja.<\/p>\n
Slovenska zveza bo predvidoma prihodnji teden tako odprla virtualno razstavo o SP, ki bo sovpadala tudi z novo spletno stranjo GZS. Na razstavi bo mo\u010d videti fotografije prvenstva, telovadcev, \u010dasopisne izrezke ter spomine telovadcev iz prve roke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Legendarni slovenski telovadec Miro Cerar, ki je na najve\u010djih tekmovanjih osvojil br\u017e\u010das neponovljivih 30 kolajn, danes praznuje 81. rojstni dan. Ta teden mineva tudi okroglih 50 let od njegove zadnje zlate kolajne na svetovnih prvenstvih, ko se je jeseni 1970 v ljubljanski Hali Tivoli na konju z ro\u010daji v slovo \u0161e zadnji\u010d zavihtel na prvo mesto.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":408805,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2173,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n