Sredi avgusta leta 1918 je namre\u010d izbruhnil drugi val \u0161panske gripe, ki je trajal do sredine novembra, je za STA navedla predstojnica In\u0161tituta za zgodovino medicine. Takrat so bile razmere okoli 1. novembra, ko so tekli zadnji dnevi prve svetovne vojne, ki se je kon\u010dala 11. novembra, po njenih besedah zelo te\u017eke. Ljudje so mno\u017ei\u010dno zbolevali in tudi umirali, hkrati pa so imeli za sabo \u0161tiri te\u017eka vojna leta z dramati\u010dnimi posledicami. Zaprte so bile \u0161tevilne ustanove, \u0161ole, gostilne, vladala je lakota, je na\u0161tela.<\/p>\n
“Razmere so bile zelo druga\u010dne od dana\u0161njih, a so bile v takratnih medijih manj navzo\u010de, ker so bili vsi napori usmerjeni v nastajanje nove dr\u017eave po ve\u010dstoletni nadvladi avstrijskega cesarstva,” je povzela. To je bila po njenih navedbah zadnja te\u017eka pandemija gripe. “Bla\u017eji sta bili \u0161e leta 1957 in 1968\/69 z dvema oz. milijonom smrtnih \u017ertev. Epidemija otro\u0161ke paralize leta 1956\/57 pa je pri nas terjala 44 \u017ertev,” je dodala.<\/p>\n
Sicer pa so bila po njenih besedah \u017ee v predmikrobiolo\u0161kih \u010dasih dru\u017eenja ob hudih nalezljivih boleznih, denimo kuge in \u010drnih koz, ve\u010dinoma prepovedana, saj so spoznavali, da se tako lahko \u0161irijo s kontaktom med ljudmi. Po najhuj\u0161i bubonski kugi v letih 1348 in 1353, ko je v Evropi umrla dobra tretjina prebivalstva, so leta 1377 vpeljali prve pomembne protiepidemi\u010dne ukrepe s karanteno. Prva karantena na svetu je bila vzpostavljena v Dubrovniku.<\/p>\n
“Osamitev bolnih je bil prastar ukrep, poznan \u017ee iz biblijskih \u010dasov, ko so bili na odmaknjene kraje izolirani tudi gobavci,” je poudarila. Pomembno vlogo je izolacija bolnikov po njenih navedbah dobila v \u010dasu industrijske revolucije in epidemi\u010dnega pojava tuberkuloze, saj so opa\u017eali, da se bolezen prena\u0161a z obolelega z bli\u017enjimi stiki in oku\u017eenimi predmeti. Vendar je to veljalo le za premo\u017ene sloje dru\u017ebe, ki so bolnike osamili in zdravili v sanatorijih.<\/p>\n
Zadnja epidemija koz na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije je bila na Kosovu leta 1972. Z romanja v Meko oziroma iz Iraka, kjer so se romarji ustavili v Bagdadu in Basri, kjer so takrat imeli posami\u010dne primere koz, jo je prinesel muslimanski dervi\u0161 iz D\u017eakovice na Kosovu. Koz pri njem niso prepoznali, ker so se pojavile v atipi\u010dni obliki, oku\u017eilo pa se je 175 ljudi, od katerih jih je umrlo 35. Velika ve\u010dina med njimi je bila necepljenih oz. nepopolno cepljenih. Skupno je epidemija trajala 57 dni.<\/p>\n
Takrat so uvedli obvezno cepljenje vseh prebivalcev dr\u017eave, torej pribli\u017eno 18 milijonov ljudi. Vklju\u010dili so celotno epidemiolo\u0161ko slu\u017ebo, sledili vsem stikom in zaprli nekatera obmo\u010dja. Bolni\u0161nice, kjer so bili oku\u017eeni, so popolnoma zaprli skupaj z osebjem, dokler je obstaja mo\u017enost prenosa oku\u017ebe. Pri cepljenju na Kosovu so sodelovali tudi slovenski zdravniki, med njimi nekdanji minister za zdravje Andrej Bru\u010dan, je izpostavila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dan spomina na mrtve bo zaradi epidemije letos druga\u010den kot sicer. Zvonka Zupani\u010d Slavec z In\u0161tituta za zgodovino medicine medicinske fakultete v Ljubljani je spomnila, da imamo na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije \u017ee izku\u0161nje s \u0161irjenjem nalezljive bolezni okoli 1. novembra, in sicer z drugim valom \u0161panske gripe leta 1918.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":374110,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3151,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n