Tudi finan\u010dni ministri dr\u017eav v obmo\u010dju evra, ki so v torek opozorili, da je treba julijski 750-milijardni na\u010drt za okrevanje dore\u010di in izvesti prednostno ter zagotoviti hitro izpla\u010dilo sredstev v prihodnjem letu, so ob tem izpostavili pomen hitre predlo\u017eitve ambicioznih nacionalnih na\u010drtov za okrevanje in odpornost.<\/p>\n
Nekateri slovenski mediji so sredi oktobra poro\u010dali o negativnih bruseljskih ocenah slovenskega osnutka na\u010drta za okrevanje. V Evropski komisiji so tedaj izpostavili, da je za celovito oceno prezgodaj. Dodali so \u0161e, da se veselijo nadaljnjega dialoga s slovenskimi oblastmi s ciljem, da Slovenija \u010dim bolje izkoristi sredstva EU v podporo okrevanju, v skladu s prioritetami EU.<\/p>\n
\u0160ircelj je danes glede navedb o negativnih odzivih iz Bruslja dejal, da “ta kritika leti na neke delovne materiale, ki se po\u0161iljajo v Bruselj”. Poudaril je, da Slovenija pripravlja na\u010drt v okviru ve\u010dnivojske skupine, skupaj z ljudmi iz Bruslja. “Moja ocena je, da bomo to poslali vsekakor v tem letu,” je napovedal na virtualni novinarski konferenci po zasedanju.<\/p>\n
Sredi drugega vala pandemije prihaja v ospredje tudi vpra\u0161anje ustreznosti julija dogovorjenega sklada za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, o katerem se \u010dlanice unije sicer \u0161e vedno pogajajo z Evropskim parlamentom. V EU so v torek in danes ocenili, da dani okvir za zdaj zadostuje, bodo pa pozorno spremljali razvoj pandemije in se o ukrepanju sproti odlo\u010dali, je dejal \u0160ircelj.<\/p>\n
Evroskupina je v torek pregledala tudi izvajanje aprilskega pandemi\u010dnega fiskalnega sve\u017enja v vrednosti 540 milijard evrov, ki vklju\u010duje shemo Sure za prepre\u010devanje brezposelnosti zaradi pandemije, posojila iz evropskega re\u0161evalnega sklada ESM in panevropski jamstveni sklad v okviru Evropske investicijske banke (EIB).<\/p>\n
Za pomo\u010d iz ESM se za zdaj ni odlo\u010dila \u0161e nobena \u010dlanica, je v torek povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni in izpostavil, da spodbujajo k temu, da se izkoristijo vsi razpolo\u017eljivi instrumenti. \u0160ef ESM Klaus Regling je ob tem poudaril, da je ta mo\u017enost finan\u010dno privla\u010dna za najmanj polovico \u010dlanic.<\/p>\n
\u0160ircelj je spomnil, da Slovenija \u017ee koristi sredstva v okviru sheme Sure in vse, kar je mogo\u010de v okviru instrumentov, ki jih je dala na voljo komisija. Izpostavil je, da so obrestne mere, po katerih se lahko zadol\u017euje Slovenija na mednarodnih trgih, ugodne, in izrazil pri\u010dakovanje, da bodo obrestne mere, po katerih se bo lahko zadol\u017eevala komisija, verjetno \u0161e ugodnej\u0161e.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali je katera dr\u017eava napovedala, da bo zaprosila za posojila iz ESM, je minister odgovoril, da tega podatka nima. Glede mo\u017enosti slovenske pro\u0161nje za posojilo iz ESM pa je dejal, da obstaja mo\u017enost za najem razli\u010dnih posojil, pri \u010demer vselej gledajo na ceno posojila, ne samo v smislu obresti, ampak tudi glede na ro\u010dnost posojila in vseh ostalih elementov.<\/p>\n
Ob tem je \u0160ircelj opozoril, da bi bilo, \u010de bi finan\u010dni minister vnaprej rekel, katera posojila bo vzel in katerih ne, to “milo re\u010deno nestrokovno”. Poudaril je, da bodo, \u010de bodo vzeli posojila, vedno vzeli tista, ki bodo za dr\u017eavo najugodnej\u0161a. “Kakr\u0161no koli ustvarjanje pri\u010dakovanj na tem podro\u010dju na mednarodnih trgih pa mislim, da ne bi bilo dobro za Slovenijo,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
Glede gospodarske napovedi, ki jo bo v \u010detrtek predstavila komisija, pa je minister izrazil upanje, da bo \u010dim bolj realisti\u010dna, ter pri\u010dakovanje, da bo komisija upo\u0161tevala epidemiolo\u0161ki drugi val in bolj\u0161o pripravljenost dr\u017eav na ta drugi val. Sicer posebnih pri\u010dakovanj nima, izpostavlja pa, da je njegov pogled vselej optimisti\u010den. “Za napovedi danes ni najbolj\u0161i \u010das,” je \u0161e dejal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija bo osnutek na\u010drta za okrevanje in odpornost poslala v Bruselj do konca leta, je napovedal finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj po virtualnem zasedanju finan\u010dnih ministrov EU. Skrajni rok za predlo\u017eitev nacionalnih na\u010drtov je sicer 30. april, a v Bruslju so \u010dlanice spodbudili, naj osnutke posredujejo od 15. oktobra naprej.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":437054,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[11693,4772,4529,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n