![\"\"](\"http:\/\/moski.hudo.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/screenshot-from-2020-11-05-11-49-56-320x212.png\")
<\/p>\nRaziskovalci slovenskega dru\u0161tva za morske sesalce Morigenos so oba kita fotografirali in pridobili tudi zra\u010dne posnetke obeh \u017eivali.<\/p>\n
“Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, ali sta kita \u017ee bila identificirana drugod, zra\u010dni posnetki pa bodo omogo\u010dili ugotavljanje njunega telesnega stanja,” je, kot so sporo\u010dili iz dru\u0161tva Morigenos, povedal predsednik dru\u0161tva Tilen Genov.<\/p>\n
Na podlagi prvih ocen gre o\u010ditno za dve odrasli \u017eivali. O tem, kaj ju je pripeljalo v severni Jadran, je te\u017eko \u0161pekulirati, lahko je povezano s premiki njihove glavne hrane, je Genov pojasnil za STA.<\/p>\n
<\/p>\n
Brazdasti kiti se prehranjujejo predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami, so pa ti kiti po besedah Genova precej hitre \u017eivali. Na severni polobli brazdasti kiti zrastejo do 22 metrov in pol in dose\u017eejo te\u017eo okoli 50 ton. Njihovi vrstniki na ju\u017eni polobli pa lahko dose\u017eejo celo do 26 metrov dol\u017eine in 80 ton. O teh \u017eivalih je sicer \u0161e veliko neznanega.<\/p>\n
Brazdasti kit je na rde\u010dem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar trenutno poteka ponovna ocena statusa ogro\u017eenosti te vrste v Sredozemlju. “Nova ocena v okviru rde\u010dega seznama \u0161e ni kon\u010dana, a glede na \u0161tevil\u010dnost vrste v Sredozemlju ka\u017ee, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredeljena kot ogro\u017eena,” je dejal Genov.<\/p>\n
Glavne gro\u017enje tej vrsti v Sredozemlju so po njegovih besedah naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemi\u010dno onesna\u017eenje in mikroplastika. Podvodni hrup, ki izvira predvsem iz ladijskega prometa in rekreativnih plovil, predstavlja veliko te\u017eavo predvsem zato, ker so te \u017eivali od zvoka odvisne tudi za medsebojno komunikacijo in za iskanje partnerja.<\/p>\n
“Pod vodo se zvok \u0161iri pribli\u017eno petkrat hitreje kot po zraku. Za \u017eivali, ki konstantno \u017eivijo v takem okolju, ki zelo dobro prevaja zvok in ki so hkrati odvisne od tega zvoka, je lahko podvodni hrup velik problem,” je dodal Genov.<\/p>\n
Sicer pa so v dru\u0161tvu Morigenos ob tem izpostavili odli\u010dno sodelovanje z lokalnimi ribi\u010di in dodali, da brez njih v sredo ne bi mogli zbrati podatkov o kitih.<\/p>\n
V dru\u0161tvu pozivajo vse, ki so te dni na morju, da jim v primeru, da opazijo kite, to \u010dim prej sporo\u010dijo na telefonsko \u0161tevilko 031 77 10 77 in jim tako pomagajo zbirati pomembne informacije o gibanju in zdravstvenemu stanju teh \u017eivali. Obenem prosijo lastnike plovil, da se kitom ne pribli\u017eujejo na manj kot 200 metrov in s tem zmanj\u0161ajo morebitni negativni vpliv nanje.<\/p>\n
Dru\u0161tvo Morigenos delfine in ob\u010dasno druge vrste kitov v Tr\u017ea\u0161kem zalivu in okoli\u0161kih vodah preu\u010duje od leta 2002. Poudarek njihovega dela je na raziskavah velikosti in raz\u0161irjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov \u010dlove\u0161kih aktivnosti na delfine. Raziskovanje delfinov je pokazalo, da pribli\u017eno 150 delfinov Tr\u017ea\u0161ki zaliv in okoli\u0161ke vode severnega Jadrana uporablja za svoj \u017eivljenjski prostor.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskovalci dru\u0161tva Morigenos so v sredo na podlagi obvestila enega od slovenskih ribi\u010dev izsledili in opazovali dva brazdasta kita. To je druga najve\u010dja \u017eival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju. Raziskovalci ga v severnem Jadranu opazijo v povpre\u010dju na vsakih nekaj let.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":437120,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[9377,1595,17563],"source":[1522,1518,1552],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n