Novi koronavirus se spro\u0161\u010da v zrak iz ust oz. nosu oku\u017eenih posameznikov, ko ustvarjajo majhne ali ve\u010dje kapljice sline. Kot je za STA pojasnila vodja oddelka za mikrobiolo\u0161ke raziskave na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maja Rupnik, je za prenos oku\u017ebe pomembno, koliko kapljic bo vdihnil zdrav posameznik in koliko infektivnih virusnih delcev bo v kapljici. To pa je odvisno od ve\u010d dejavnikov.<\/p>\n
Ve\u010dje kapljice se hitro usedejo na povr\u0161ine, manj\u0161e kapljice, aerosoli, pa se lahko zadr\u017eijo v zraku dlje \u010dasa in prepotujejo dalj\u0161e razdalje. “Obstojnost kapljic in tudi pre\u017eivetje virusa sta odvisni predvsem od temperature in relativne vla\u017enosti zraka. Pri novem koronavirusu so pokazali, da ostaja ku\u017een v aerosolih od treh do 16 ur pri sobni temperaturi, to je od 21 do 23 stopinj Celzija, in pri 65-odstotni relativni vla\u017enosti,” je pojasnila.<\/p>\n
Ni\u017eje temperature so \u0161e ugodnej\u0161e za pre\u017eivetje tega virusa, medtem ko so visoke temperature in visoka vla\u017enost za virus najmanj ugodni. “Vendar pa s spreminjanjem temperature in relativne vla\u017enosti v zaprtih prostorih ne moremo dobro vplivati na pre\u017eivetje virusa, saj visoke temperature in visoka vla\u017enost tudi za \u010dloveka nista ugodno bivalno okolje,” je opozorila. Tako je pomemben ukrep za zmanj\u0161evanje virusnega bremena v zaprtih prostorih prezra\u010devanje.<\/p>\n
Tudi predstojnica klini\u010dnega in\u0161tituta za medicino dela, prometa in \u0161porta UKC Ljubljana Metoda Dodi\u010d Fikfak poudarja, da ima prezra\u010devanje ve\u010d dobrih u\u010dinkov, med drugim razred\u010di potencialno gostoto virusa v prostoru. \u010ce je namre\u010d v prostoru nekdo oku\u017een, potem oddaja v prostor virus. \u010ce je prostor majhen, potem je gostota virusa ve\u010dja, kot \u010de je prostor velik, \u010de pa prostor zra\u010dimo, potem se gostota virusa v prostoru razred\u010di zaradi vdora sve\u017eega zraka v prostor.<\/p>\n
“Verjame se namre\u010d, tudi na osnovi \u0161tevilnih \u0161tudij z drugimi mikrobi in z drugimi polutanti zraka, da se verjetnost oku\u017ebe ve\u010da z vi\u0161jo ‘dozo’ virusa oz. z ve\u010djo gostoto virusa v zraku. Od tu torej izhaja tudi \u010das izpostavljenosti virusu; dlje kot si izpostavljen, ve\u010dja je verjetnost oku\u017ebe,” je navedla za STA.<\/p>\n
\u017de od za\u010detka epidemije so se okoljski epidemiologi pogovarjali v povezavi z italijanskim primerom, kako bi bilo mogo\u010de opredeliti prejeto dozo virusa in iskati neposredno povezavo med dozo in verjetnostjo bolezni. A to ni tako preprosto, kot je npr. iskati povezavo med dozo prejetega polutanta in boleznijo, je izpostavila.<\/p>\n
Na Fakulteti za strojni\u0161tvo Univerze v Ljubljani so sodelovali pri pripravi navodil in priporo\u010dil Evropskega zdru\u017eenja za ogrevanje, prezra\u010devanje in klimatizacijo za delovanje prezra\u010devalnih sistemov, ki so bila glede na pojav novega koronavirusa nazadnje posodobljena avgusta letos.<\/p>\n
“Najpomembnej\u0161e je zagotoviti ustrezno prezra\u010devanje prostorov z zunanjim zrakom,” je STA pojasnil vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo na fakulteti za strojni\u0161tvo Uro\u0161 Stritih.<\/p>\n
V stavbah, kjer nimajo prezra\u010devalnih sistemov, je priporo\u010dljivo pogosto, veliko ve\u010d kot obi\u010dajno, zra\u010diti prostore. Okna je treba odpreti za 15 minut ali ve\u010d, ko se vstopi v prostor, \u0161e zlasti, \u010de so bili v prostoru pred tem drugi ljudje.<\/p>\n
\u010ce pa je v stavbi klimatska naprava, je splo\u0161no priporo\u010dilo, da se med epidemijo recirkulacija zraka ne uporablja, torej je treba onemogo\u010diti povratek iz prostora odvedenega zraka nazaj v dovedeni zrak. Tako je treba zapreti recirkulacijske lopute bodisi s sistemom upravljanja stavb bodisi ro\u010dno.<\/p>\n
Klimatsko napravo je torej treba preklopiti na recirkulacijo na 100-odstotni zunanji zrak. “Delci virusa v odvodnih (odto\u010dnih) zra\u010dnih kanalih lahko tudi ponovno vstopijo v stavbo, ko so enote za obdelavo zraka opremljene z recirkulacijskimi enotami,” je pojasnil Stritih.<\/p>\n
Name\u0161\u010danje filtrov na klimatske naprave, da bi prepre\u010dili prenos virusa, v ve\u010dini primerov po njegovih navedbah ni ustrezna re\u0161itev, saj je velikost koronavirusnega delca 80-160 nanometrov.<\/p>\n
Za hitro in tako obse\u017eno \u0161irjenje novega koronavirusa v domu starej\u0161ih v Loki pri Zidanem mostu naj bi bil kriv prav tamkaj\u0161nji prezra\u010devalni sistem, zato so po besedah ministra za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti Janeza Ciglarja Kralja dali domovom navodilo, naj ob pojavu oku\u017ebe v domu izklju\u010dijo prezra\u010devalni sistem, da bi prepre\u010dili \u0161irjenje oku\u017ebe po tej poti.<\/p>\n
A Stritih poudarja, da “re\u0161itev ni v zaustavitvi prezra\u010devalnih sistemov, saj je v prostoru, ki je prezra\u010devan z me\u0161alnim prezra\u010devalnim sistemom, koli\u010dina delcev, obremenjenih z virusom, v obmo\u010dju dihanja veliko manj\u0161a kot pri izklju\u010denem prezra\u010devanju”. Tako v domovih za starej\u0161e ni treba posegati denimo v strukturo stavb, da bi zagotovili ustrezno prezra\u010devanje tudi v \u010dasu epidemije, pa\u010d pa je treba poskrbeti za ustrezno delovanje in upravljanje prezra\u010devalnih sistemov, je dodal.<\/p>\n
V stavbah z mehanskimi prezra\u010devalnimi sistemi pa se med drugim priporo\u010dajo podalj\u0161ani \u010dasi obratovanja sistema. V prostore je priporo\u010dljivo namestiti senzorje CO2, ki opozarjajo na premalo zra\u010denja, pri \u010demer je med epidemijo priporo\u010dljivo nastavitve spremeniti tako, da se prostori za\u010dnejo prezra\u010devati \u017ee pri ni\u017ejih koncentracijah CO2 kot obi\u010dajno.<\/p>\n
Dodi\u010d Fikfakova svetuje, da je najbolje, \u010de delamo ob odprtem oknu, \u017eivimo v “odprtem” zra\u010dnem prostoru. Posebej je prezra\u010devanje dobrodo\u0161lo v relativno \u010distih okoljih, kar velja za ve\u010dino Slovenije, huje je v velikih mestih, kjer pa se je v \u010dasu epidemije, predvsem zaradi zaprtja javnega \u017eivljenja, kakovost zunanjega zraka bistveno izbolj\u0161ala.<\/p>\n
Je pa medtem kakovost notranjega zraka slaba, predvsem zato, ker je veliko ljudi doma, veliko povr\u0161in se razku\u017euje z agresivnimi sredstvi tako, da so se v domovih mo\u010dno povi\u0161ale vrednosti organskih topil, drobnih pra\u0161nih delcev, ogljikovega dioksida itd.<\/p>\n
“Skratka kakovost zraka notranjih prostorov, za katere – mimogrede – ne obstajajo normativi, postaja v \u010dasu, ko zaradi epidemije ostajamo doma, zelo slaba,” je \u0161e dodala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pre\u017eivetje novega koronavirusa v prostoru je odvisno predvsem od temperature in relativne vla\u017enosti zraka, najmanj so zanj ugodne visoke temperature in visoka vla\u017enost. V jesensko-zimskem \u010dasu se obeta ravno nasprotno – zunaj nizke temperature, v prostorih pa zaradi ogrevanja predvsem ni\u017eja vla\u017enost zraka. Zato je klju\u010dno prezra\u010devanje prostorov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":437338,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[16024,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n