Novembrski Vox populi je pokazal, da vlada od prevzema oblasti trenutno u\u017eiva najni\u017ejo podporo, saj njeno delo kot uspe\u0161no ocenjuje 29,6 odstotka sodelujo\u010dih, kot neuspe\u0161no pa 66,8 odstotka. Ne ve 3,6 odstotka vpra\u0161anih. V oktobrski raziskavi je delo vlade za uspe\u0161no ocenilo 38,9 odstotka vpra\u0161anih.<\/p>\n
Relativno stabilna, z rahlim padcem medtem ostaja podpora stranki SDS. \u010ce bi bile volitve v dr\u017eavni zbor v nedeljo, bi SDS volilo 20,4 odstotka vpra\u0161anih. 12,7 odstotka bi jih glas namenilo LM\u0160, sledila bi SD z 12,6 odstotka. Obe stranki sta zabele\u017eili rahel padec v primerjavi z oktobrom, rast podpore pa je zabele\u017eila Levica, ki bi ji glas namenilo 8,2 odstotka vpra\u0161anih.<\/p>\n
Podpora je padla NSi, ki bi jih anketirani namenili 4,6 odstotka glasov, SAB ostaja pri 3,3 odstotkih glasov, podvojila pa se je podpora za DeSUS, ki bi ga volilo 2,5 odstotka vpra\u0161anih. SNS bi glas namenilo 2,2 odstotka vpra\u0161anih, SLS 1,4 odstotka, SMC pa po precej\u0161njem padcu podpore 0,2 odstotka vpra\u0161anih. 1,7 odstotka vpra\u0161anih bi glas namenilo kateri drugi stranki, 6,7 odstotka jih ne bi volilo, 23,9 odstotka anketiranih pa je \u0161e neopredeljenih.<\/p>\n
Ob upo\u0161tevanju opredeljenih volivcev in izra\u010dunu sede\u017eev bi glede na rezultate ankete 29 sede\u017eev v dr\u017eavnem zboru pripadlo SDS, po 18 LM\u0160 in SD, 11 sede\u017eev Levici, sedem NSi in pet sede\u017eev SAB. Ostale stranke ne bi prestopile parlamentarnega praga.<\/p>\n
Anketirance so vpra\u0161ali tudi, ali podpirajo vstop DeSUS, SMC in NSi v koalicijo KUL. Nekaj ve\u010d kot 39 odstotkov tega ne podpira, nekaj manj kot 30 odstotkov pa podpira pristop trojice h KUL. Dale\u010d najve\u010d podpore je med volivci DeSUS, pa tudi SD in SAB. Volivci strank koalicije KUL so najmanj naklonjeni pristopu SMC in NSi. Vstopu troj\u010dka pa najbolj nasprotujejo tisti, ki volijo SDS in NSi.<\/p>\n
Namero KUL, da vlo\u017ei konstruktivno nezaupnico aktualni vladi in za mandatarja predlaga ekonomista Jo\u017eeta P. Damijana, podpira skoraj 56 odstotkov vpra\u0161anih, kar je za tri odstotne to\u010dke ve\u010d kot mesec pred tem. Tak\u0161no idejo najbolj podpirajo volivci Levice, LM\u0160, SAB, SD in DeSUS, odlo\u010dno pa jo zavra\u010dajo volivci SDS in NSi.<\/p>\n
Anketirane so vpra\u0161ali tudi, kdo je najbolj odgovoren za nara\u0161\u010danje \u0161tevila oku\u017eenih, hospitaliziranih in umrlih zaradi covida-19. 45,3 odstotka vpra\u0161anih odgovornost pripisuje dr\u017eavljanom, ker da ne spo\u0161tujejo ukrepov za zajezitev virusa, 36,9 odstotka vladi, ker da ni pravo\u010dasno in ustrezno ukrepala. Odgovornost medijem, ker da niso neustrezno poro\u010dali o nevarnosti virusa, pa pripisuje 7,9 odstotka vpra\u0161anih.<\/p>\n
Najbolj priljubljen politik po podatkih raziskave \u0161e vedno ostaja predsednik republike Borut Pahor, ki pa je dosegel najni\u017ejo oceno od oktobra 2015. Na drugo mesto se je zavihtela Ljudmila Novak. Premier Janez Jan\u0161a je z 11. padel na 18. mesto.<\/p>\n
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt \u010dasnikov Ve\u010der in Dnevnik, izvaja ga agencija Ninamedia. Tokratno anketo je opravila med 10. in 12. novembrom. Anketiranih je bilo 700 oseb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Novembrska anketa Vox populi, ki jo je za \u010dasnika Ve\u010der in Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, je pokazala padec v podpori vladi. \u010ce bi bile volitve to nedeljo, bi sicer \u0161e vedno najve\u010d glasov dobila SDS, katere podpora ostaja stabilna. Porast \u0161tevila oku\u017eb in smrti zaradi covida-19 anketiranci v najve\u010dji meri pripisujejo nespo\u0161tovanju ukrepov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":428933,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,6719],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n