Na prve preglede pri zdravniku je v za\u010detku oktobra \u010dakalo 65.166 bolnikov, od tega 23.734 bolnikov oz. 36,42 odstotka nad dopustno \u010dakalno dobo. Na terapevtsko-diagnosti\u010dne storitve je \u010dakalo 103.065 bolnikov, od tega 35.998 bolnikov oz. 34,93 odstotka nad dopustno \u010dakalno dobo, je razvidno iz podatkov, ki jih je vlada navedla v odgovoru na poslansko vpra\u0161anje Franca Tr\u010dka (SD).<\/p>\n
Ti podatki so v primerjavi s podatki pred za\u010detkom epidemije covida-19 ni\u017eji, zato je ministrstvo za zdravje \u017ee po razglasitvi konca prvega epidemi\u010dnega vala pozvalo izvajalce zdravstvene dejavnosti k zagotovitvi ve\u010dje kakovosti podatkov o \u0161tevilu \u010dakajo\u010dih in \u010dakalnih dobah.<\/p>\n
Ker so v prvem epidemi\u010dnem valu za ve\u010d kot mesec prekinili izvajanje dolo\u010denega dela zdravstvenih storitev, je to pomembno vplivalo na zmanj\u0161anje \u0161tevila obravnav za bolnike, ki so takrat imeli termin pri dolo\u010denem specialistu.<\/p>\n
Izvajalci zdravstvenih storitev so sicer morali bolnikom dolo\u010diti nov termin, a teh terminov zaradi dodatnih preventivnih ukrepov, kot je omejitev \u0161tevila oseb v \u010dakalnicah in kontrolirani vstop v zdravstvene ustanove, niso mogli nadomestiti z enakim \u010dasovnim intervalom in v enakem obsegu, kot je bilo odpovedanih storitev.<\/p>\n
Hitre in temeljite prilagoditve so v \u010dasu trajanja prve razglasitve epidemije morali izvesti tudi zdravniki na primarni ravni, ki so morali zaradi omejitev izvajati dejavnost v omejenem obsegu zaradi spremenjenih varnostnih pogojev. Vse to je pomembno prispevalo k upadu napotitev bolnikov na nadaljnjo obravnavo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.<\/p>\n
Da bi omogo\u010dili dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem nadomestili neopravljene zdravstvene storitve zaradi posledic epidemije, je v pripravi nacionalni razpis. Cilj razpisa je skraj\u0161ati \u010dakalne dobe in \u0161tevilo \u010dakajo\u010dih nad najdalj\u0161o dopustno \u010dakalno dobo do konca prihodnjega leta, na razpisu pa se bodo za programe lahko potegovali tudi zasebniki.<\/p>\n
Ob tem na vladi poudarjajo, da bodo zasebne izvajalce vklju\u010dili le pri tistih zdravstvenih storitvah, kjer je \u0161tevilo nedopustno \u010dakajo\u010dih najve\u010dje in \u010dakalna doba pomembno presega tisto, ki jo dolo\u010da zakon. V rebalansu prora\u010duna je za skraj\u0161evanje \u010dakalnih dob za letos predvidenih 14 milijonov, za prihodnje leto pa 28 milijonov evrov. A je glede na trenutno epidemiolo\u0161ko sliko nemogo\u010de napovedati porabo teh sredstev za letos, saj se potrebe prebivalstva zaradi epidemije iz dneva v dan spreminjajo, so \u0161e navedli.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po podatkih Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ) je 1. oktobra na zdravstvene storitve, ki jih spremljajo v okviru nacionalnega spremljanja \u010dakalnih dob, \u010dakalo 168.231 bolnikov, od tega 59.732 bolnikov oziroma 35,51 odstotka nad dopustno \u010dakalno dobo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":422592,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6799,1595,4997],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n