Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je \u017ee v letnem poro\u010dilu, ki se nana\u0161a na lansko leto, deloma pa tudi \u017ee na leto\u0161njo, ugotavljal, da so se ob za\u010detku epidemije covida-19 najprej pokazali znaki upadanja zanimanja za snovi, ki se pogosto uporabljajo v dru\u017eabnem okolju, kot sta denimo MDMA in kokain, v nekaterih skupinah pa se je pove\u010dala uporaba drugih snovi, na primer konoplje.<\/p>\n
Na za\u010detku epidemije je bila dobava na lokalnih trgih drog prekinjena, kar je povzro\u010dilo pomanjkanje in dvig cen, a se to ob spro\u0161\u010danju ukrepov lahko spremeni, so navedli v poro\u010dilu, objavljenem septembra. Organizirane kriminalne skupine so namre\u010d hitro prilagodile na\u010din delovanja, zlasti na maloprodajni ravni. Ker je bila uli\u010dna prodaja zaradi omejitev gibanja onemogo\u010dena, so uporabniki in preprodajalci drog za\u010deli uporabljati darknet, platforme dru\u017ebenih omre\u017eij in storitve dostave paketov na dom.<\/p>\n
Slovenski uporabniki med epidemijo najraje posegajo po konoplji<\/b><\/p>\n
Evropski center za spremljanje drog je podrobnej\u0161o uporabo drog raziskoval z vseevropsko spletno anketo za uporabnike drog, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.<\/p>\n
Rezultati ka\u017eejo, da je bila med pandemijo med slovenskimi anketiranci najbolj raz\u0161irjena uporaba konoplje, sledita kokain in ekstazi. Sicer pa se je med epidemijo zmanj\u0161ala raz\u0161irjenost uporabe vseh v raziskavo zajetih prepovedanih drog, v najve\u010dji meri ekstazija in kokaina, v najmanj\u0161i meri je upadla uporaba heroina, je za STA povzela delovna skupina za podro\u010dje prepovedanih drog na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ).<\/p>\n
Dobra petina anketiranih, 27 odstotkov, je ocenila, da se njihova uporaba prepovedanih drog med pandemijo covida-19 v splo\u0161nem ni spremenila. Prepovedane droge je v ve\u010dji meri uporabljalo 24 odstotkov vpra\u0161anih, enak odstotek pa je ocenil, da so svojo uporabo drog v tem obdobju zmanj\u0161ali. Enajst odstotkov se glede tega vpra\u0161anja ni znalo opredeliti, da med pandemijo drog niso uporabljali, pa je poro\u010dalo 15 odstotkov vpra\u0161anih.<\/p>\n
Epidemija med uporabniki drog pove\u010dala rabo alkohola in pomirjeval<\/b><\/p>\n
Ukrepi za zajezitev \u0161irjenje oku\u017eb z novim koronavirusom v Sloveniji, vklju\u010dno z omejitvami prostega gibanja, so neposredno vplivali na uporabo in ponudbo drog, prav tako je bil omejen dostop do storitev v zdravstvu in (vsaj nekoliko) v programih zmanj\u0161evanja \u0161kode na podro\u010dju drog, ugotavljajo na NIJZ.<\/p>\n
Med uporabniki, ki si drogo vbrizgavajo, jih je pribli\u017eno 40 odstotkov poro\u010dalo, da je sterilni material za vbrizgavanje v \u010dasu pandemije manj dostopen, \u010detrtina pa jih je navedla, da niso imeli mo\u017enosti uporabiti \u010diste injekcijske igle. Ve\u010dina uporabnikov je sterilni material dobila v mobilnih enotah in od prijateljev, manj pa iz dnevnih centrov.<\/p>\n
Iz zaklju\u010dkov vseevropske raziskave glede vpliva pandemije na uporabnike drog po navedbah NIJZ \u0161e posebej izstopa podatek, da je se med njimi pove\u010dala poraba pomirjeval in alkohola. “To pripisujejo pove\u010danemu ob\u010dutku tesnobe med uporabniki drog, ki so odgovarjali v raziskavi,” so zapisali za STA.<\/p>\n
Slu\u017ebe, ki delujejo na podro\u010dju drog, so \u017ee ali bodo morale prilagoditi svoje delovanje novi realnosti. To pomeni predvsem prehod na uporabo telemedicine (telefonskih, videokonferen\u010dnih ali spletnih strokovnih storitev podpore za zmanj\u0161anje tveganj zaradi uporabe drog in za zmanj\u0161anje uporabe drog), kjer je to mogo\u010de.<\/p>\n
Konoplja tudi sicer najbolj raz\u0161irjena prepovedana droga v Sloveniji<\/b><\/p>\n
Nacionalna raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, ki jo je pred dvema letoma med prebivalci Slovenije v starosti od 15 do 64 let izvedel NIJZ, ka\u017ee, da je petina (21 odstotkov) prebivalcev \u017ee kdaj v \u017eivljenju uporabila katero izmed prepovedanih drog. Najbolj raz\u0161irjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je \u017ee kdaj v \u017eivljenju uporabilo 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije. Ekstazi je \u017ee kdaj v \u017eivljenju uporabilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka.<\/p>\n
V primerjavi z raziskavo iz leta 2012 se je raz\u0161irjenost uporabe prepovedanih drog zvi\u0161ala, in sicer predvsem na ra\u010dun konoplje.<\/p>\n
V letu 2018 so tri obmo\u010dja, in sicer Ljubljana, Dom\u017eale-Kamnik in Maribor, sodelovala v raziskavi o vsebnosti stimulativnih drog (kokaina, MDMA, amfetamina in metamfetamina) v odpadnih vodah, ki jo je izvedel Institut Jo\u017eefa Stefana. Analiza vzorcev je pokazala prisotnost vseh stimulativnih drog z izjemo metamfetamina, ki se je pojavil le v Ljubljani. Poraba je bila v vseh treh ob\u010dinah najvi\u0161ja za kokain, sledita ekstazi in amfetamin.<\/p>\n
Poleg tega zadnja leta bele\u017eijo porast \u010distosti oziroma vsebnosti kokaina v zbranih vzorcih, kar nakazuje, da je kokain na \u010drnem trgu precej dostopen, \u0161e opozarjajo na NIJZ.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pandemija covida-19 je posegla tudi na podro\u010dje prepovedanih drog, saj je poleg sprememb dobavnih verig zarezala tudi na podro\u010dje same uporabe. \u010cetrtina uporabnikov drog v Sloveniji namre\u010d poro\u010da o tem, da je po prepovedanih substancah med epidemijo poseglo ve\u010dkrat kot prej. Ob tem najbolj priljubljena droga ostaja konoplja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":310345,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6026,4052,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n