Nem\u0161ko predsedstvo je namre\u010d z Evropskim parlamentom izpogajalo kompromis, ki predvideva pogojevanje kori\u0161\u010denja evropskih sredstev s spo\u0161tovanjem vladavine prava, ki po Jan\u0161evem mnenju spodkopava julijski dogovor voditeljev dr\u017eav \u010dlanic, pojasnjuje \u010dasnik. Ob tem omenja tudi navedbe slovenskega premierja iz pisma, da “diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politi\u010dno motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati ‘vladavina prava'”. Omenja tudi zapis, da pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje diskriminacije nobene dr\u017eave \u010dlanice na politi\u010dno zahtevo druge \u010dlanice ali katere koli evropske institucije.<\/p>\n
“Te izjave imajo \u0161e posebej veliko te\u017eo, ker bo Slovenija od sredine leta 2021 pol leta predsedovala Svetu EU in je \u017ee zdaj del t.i. tria predsedujo\u010dih z Nem\u010dijo in Portugalsko,” pi\u0161e \u010dasnik. Ob tem ocenjuje, da so Jan\u0161evi o\u010ditki megleni in zavajajo\u010di. “Prav tako ne ustrezajo stali\u0161\u010dem, ki jih je Slovenija zastopala doslej,” poudarja.<\/p>\n
V skladu z izpogajanim kompromisom morajo o sankcijah proti \u010dlanici, ki ne spo\u0161tuje vladavine prava, dr\u017eave \u010dlanice odlo\u010diti s kvalificirano ve\u010dino, kar pomeni 14 \u010dlanic s skupno najmanj 65 odstotki prebivalstva EU, kar je po pisanju \u010dasnika v praksi visok prag. FAZ ob tem navaja \u0161e Jan\u0161evo izjavo, da vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odlo\u010da neodvisno sodi\u0161\u010de in ne politi\u010dna ve\u010dina ali katera koli institucija.<\/p>\n
A kot spomni \u010dasnik, so se voditelji julija po \u0161tirih dneh pogajanj odlo\u010dili prav za to, da Evropska komisija v primeru kr\u0161itev predlaga ukrepe, od katerih bo Svet EU odlo\u010dal s kvalificirano ve\u010dino. Evropski parlament pa pri tem nima nobene vloge, \u0161e pi\u0161e. Dodaja, da Jan\u0161a vzbuja napa\u010den vtis o pomembni vlogi parlamenta pri tem, ko evropskim poslancem o\u010dita dvojna merila.<\/p>\n
Neodvisna sodna instanca pride v po\u0161tev \u0161ele po odlo\u010ditvi Sveta. To je v dana\u0161njem odzivu za FAZ izpostavil tudi predsednik politi\u010dne skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. “Sodi\u0161\u010de bi lahko sankcije zavrnilo z za\u010dasno odredbo. V vsakem primeru pa bo sodi\u0161\u010de na koncu odlo\u010dalo, ali so sankcije v skladu z zakonodajo,” se je na Jan\u0161evo pismo \u0161e odzval Weber. Povedal je \u0161e, da se slovenski premier ni pogovarjal z njim, \u010deprav je v isti politi\u010dni dru\u017eini.<\/p>\n
\u010casnik \u0161e omenja, da se je Jan\u0161a v sporu v EPP glede izklju\u010ditve stranke Fidesz pogosto postavil na stran mad\u017earskega premierja Viktorja Orbana. Zdaj imajo njegove poteze \u0161e ve\u010djo te\u017eo, ker od pomladi znova vodi vlado, pi\u0161e FAZ in dodaja, da je Orbanov veto na klju\u010dna dela sve\u017enja za spoprijem Evrope s pandemijo obudil razpravo o izklju\u010ditvi Fidesza.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V sporu o vladavini prava sta Mad\u017earska in Poljska dobili zaveznika, slovenskega premierja Janeza Jan\u0161o, danes na svoji spletni strani pi\u0161e nem\u0161ki \u010dasnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Poudarja, da je Jan\u0161a v pismu voditeljem \u010dlanic unije neposredno napadel nem\u0161ko predsedstvo Sveta EU.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":435994,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3628,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n