Merklova je v svojih 15 letih kot kanclerka zaznamovala ne samo nem\u0161ko, ampak tudi svetovno politiko. Ameri\u0161ka revija Forbes jo je ve\u010dkrat okronala za najvplivnej\u0161o \u017eensko na svetu, bila pa je tudi druga najvplivnej\u0161a osebnost na svetu, takoj za biv\u0161im predsednikom ZDA Barackom Obamo.<\/p>\n
H\u010di protestantskega pastorja, ki je odra\u0161\u010dala za \u017eelezno zaveso, je postala aktivna v politiki \u0161ele leta 1989, ko je padel Berlinski zid. Takratni kancler Helmut Kohl, ki je Merklovo ljubkovalno klical “deklica” (M\u00e4dchen), ji je leta 1991 poveril vodenje ministrstva za \u017eenske in mladino ter s tem dal zagon njeni politi\u010dni karieri.<\/p>\n
Leta 2000 so jo z ve\u010d kot 95 odstotki podpore izvolili za predsednico CDU. Na \u010delo vlade se je kot prva \u017eenska zavihtela po pred\u010dasnih parlamentarnih volitvah leta 2005. Za Merklovo je pred 15 leti glasovalo 397 poslancev, kar je sicer 51 manj glasov, kot jih je takrat imela skupaj velika koalicija kr\u0161\u010danskih demokratov in socialdemokratov (SPD).<\/p>\n
Merklova ni postala le prva \u017eenska na \u010delu nem\u0161ke vlade, s svojimi 51 leti je bila tudi najmlaj\u0161a oseba na tem polo\u017eaju in prva iz t.i. novih de\u017eel, kot so po zdru\u017eitvi obeh Nem\u010dij poimenovali de\u017eele iz nekdanje Vzhodne Nem\u010dije.<\/p>\n
Kariero kanclerke so zaznamovale \u0161tevilne krize in izzivi. Med odmevnej\u0161imi je bila finan\u010dna kriza, ko se je kanclerka zaradi stroge politike na ravni Evropske unije zamerila predvsem Grkom. Po jedrski katastrofi v Fuku\u0161imi je napovedala, da se bo Nem\u010dija postopoma odpovedala jedrski energiji. Leta 2015 je skoraj zaigrala svojo politi\u010dno prihodnost, ko je “odprla mejo za vse”. O migracijski krizi sicer ne govori rada. \u0160tevilni ji o\u010ditajo, da je ravnala narobe, sama pa raje govori o krizi z evropskega stali\u0161\u010da.<\/p>\n
Merklova pride najbolj do izraza \u0161ele v krizah, saj Nemci v teh situacijah cenijo njeno umirjenost, je nedavno v pogovoru za nem\u0161ki SWR2 povedal njen biograf Ralph Bollmann. Tako je tudi v najve\u010dji zdravstveni krizi tega stoletja, saj pandemija covida-19 ni prizanesla niti Nem\u010diji. Merklova se pri tem naslanja predvsem na svoje naravoslovne korenine in se zana\u0161a na znanstvena dognanja, \u0161e ocenjuje Bollmann.<\/p>\n
V zadnjih 15 letih je Merklova vodila \u0161tiri vlade; eno v koaliciji z liberalci (FDP) med letoma 2009 in 2013, ostale tri v obliki velike koalicije skupaj socialdemokrati, \u010deprav slednji niso bili vedno pripravljeni na sodelovanje. Tako so po zadnjih volitvah leta 2017 potrebovali pribli\u017eno pol leta, da so potrdili novo vlado, saj je SPD dolgo nasprotoval oblikovanju koalicije.<\/p>\n
Te\u017eavni koalicijski pogovori so verjetno napovedovali tudi prihajajo\u010di konec Merklove na \u010delu CDU, saj je leta 2018 po porazu svoje stranke v Hessnu napovedala odstop ter umik iz politike po koncu kanclerskega mandata. Ta se bo predvidoma iztekel prihodnjo jesen. Prihodnje parlamentarne volitve naj bi bile 26. septembra 2021.<\/p>\n
Kdo bo namesto Merklove vodilni kandidat CDU na volitvah \u0161e ni znano, niti \u0161e ni znano, kdo bo predsednik stranke. Njena naslednica Annegret Kramp-Karrenbauer je namre\u010d \u017ee odstopila z vrha stranke, zaradi pandemije covida-19 pa so sedaj \u017ee dvakrat prelo\u017eili kongres, na katerem bi izbirali predsednika stranke.<\/p>\n
Za polo\u017eaj se potegujejo pravnik Friedrich Merz, ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije Armin Laschet in zunanjepoliti\u010dni strokovnjak CDU Norbert R\u00f6ttgen. Glede na nedavne ankete naj bi najve\u010d podpore u\u017eival konservativnej\u0161i Merz, ki se je za polo\u017eaj potegoval \u017ee leta 2018, ko je zmagala Kramp-Karrenbauerjeva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nem\u0161ki parlament je 22. novembra 2005 po pred\u010dasnih parlamentarnih volitvah na polo\u017eaj kanclerke potrdil Angelo Merkel. Po 15 letih na \u010delu vlade je Merklova peljala dr\u017eavo skozi \u0161tevilne krize in izzive. Nenazadnje bo njen najve\u010dji izziv, pandemija covida-19, tudi njen zadnji, saj je napovedala umik iz politike.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":377997,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4838,3628],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n