Po besedah Andreja Magdi\u010da z mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije je najdba izjemna predvsem zaradi velikosti najdene pe\u010di. “Gre za veliko industrijsko pe\u010d, v kateri so izdelovali izdelke iz \u017egane gline. Zaenkrat \u0161e ni jasno, ali gre za lon\u010darsko ali opekarsko pe\u010d. V vsakem primeru je moral biti tu v tej dolini v rimskem \u010dasu nek ve\u010dji obrat,” je danes pojasnil za STA.<\/p>\n
Odkritje pe\u010di je pomembno z vidika civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor dana\u0161nje severovzhodne Slovenije do\u017eivel v \u010dasu Rimskega cesarstva med 1. in 5. stoletjem na\u0161ega \u0161tetja. Tovrstne pe\u010di so bile v tistih \u010dasih redke celo v mestnih sredi\u0161\u010dih, kakr\u0161no je bilo Petoviona, na pode\u017eelju pa so bile odkrite zgolj izjemoma.<\/p>\n
V primeru najdbe v Stanovnem gre najverjetneje za pe\u010d, \u0161iroko tri metre in dolgo do devet metrov, a je slabo ohranjena. “Prakti\u010dno je ohranjenih samo nekaj deset, mogo\u010de 20 centimetrov ponekod v vi\u0161ino, vse ostalo je bilo v preteklosti \u017ee uni\u010deno, med drugim z oranjem v obdobjih potem, ko pe\u010d ni bila ve\u010d v uporabi,” je povedal Magdi\u010d.<\/p>\n
Najdba se nahaja na robu obmo\u010dja, kjer je predvidena gradnja daljnovoda, zato ne ovira tega pomembnega energetskega projekta, hkrati se s predvidenimi gradbenimi posegi ne bo po\u0161kodovala. Zaradi trenutno neugodnih vremenskih razmer bodo arheologi obmo\u010dje zaenkrat le za\u0161\u010ditili pred zunanjimi vplivi, premor pa izkoristili za razmislek o mo\u017enostih predstavitve najdbe javnosti.<\/p>\n
V neposredni bli\u017eini ostankov omenjene pe\u010di, ki jo pripisujejo rimskemu obdobju, so odkrili ostanek nekdanje hudourni\u0161ke struge, ki vsebuje veliko najdb ostankov razli\u010dnih posod, oglja in o\u017egane gline, kar ka\u017ee na bli\u017eino neke ve\u010dje prazgodovinske naselbine. “Govorimo o odpadni strugi, ki je verjetno potekala ob robu naselbine in v katero so ljudje odmetavali razli\u010dne stvari. Zdaj pa je v bistvu zakladnica, ki pri\u010da o njihovem \u017eivljenju v preteklosti,” je povedal namestnik vodje arheolo\u0161ke raziskave Rene Masaryk iz Skupine STIK.<\/p>\n
Arheolo\u0161ke raziskave v sklopu izgradnje daljnovoda Cirkovce – Pince, ki se je za\u010dela sredi oktobra, potekajo v ve\u010d fazah. V prvi fazi se obmo\u010dje vsakega od stojnih mest na\u010drtovanih daljnovodnih stebrov razi\u0161\u010de povr\u0161insko, kar pomeni, da strokovnjaki vzor\u010dno pregledajo vrhnjo zemeljsko plast. Tam, kjer odkrijejo sledove \u010dlovekovega delovanja v arheolo\u0161kih obdobjih, pa sledijo arheolo\u0161ka izkopavanja, katerih namen je re\u0161iti arheolo\u0161ko dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Arheolo\u0161ke raziskave ob za\u010detku gradnje daljnovoda Cirkovce – Pince so v Stanovnem v Ob\u010dini Ormo\u017e razkrile pomembno najdbo. Arheologi so odkrili rimsko pe\u010d, ki pri\u010da o izrednem tehni\u010dnem znanju prebivalcev tega obmo\u010dja v rimskem obdobju.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":439282,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4266,6108,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n