Osnovni scenarij, ki si ga prizadevajo uresni\u010diti v EU, predvideva potrditev celotnega sve\u017enja za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa, ki vklju\u010duje prihodnji sedemletni prora\u010dun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in 750-milijardni sklad za okrevanje.<\/p>\n
Za to je treba najprej v ponedeljek dose\u010di dogovor o prora\u010dunu za leto 2021. V ponedeljek se namre\u010d izte\u010de rok, do katerega je treba v okviru spravnega postopka dose\u010di dogovor. Nato morajo voditelji na zasedanju 10. in 11. decembra zagotoviti politi\u010dni dogovor glede celotnega sve\u017enja. V tem primeru je vse postopke mogo\u010de izpeljati. Evropski parlament lahko odlo\u010ditve sprejme na plenarnem zasedanju v tednu od 14. decembra in v tistem tednu je ves dogovor zape\u010daten.<\/p>\n
Druga mo\u017enost je scenarij za\u010dasnih dvanajstin, ki so ga v uniji nazadnje uporabili leta 1988. \u010ce prora\u010dun za naslednje leto ni pravo\u010dasno sprejet, za\u010dne v skladu z evropsko zakonodajo samodejno veljati dolo\u010dilo za\u010dasnih dvanajstin, po katerem se vsako prora\u010dunsko poglavje financira mese\u010dno z dvanajstino prora\u010duna za leto prej ali po predlogu komisije za teko\u010de leto – odvisno od tega, kateri znesek je ni\u017eji.<\/p>\n
To po navedbah virov pri Evropski komisiji vodi v zelo resen polo\u017eaj, saj so po sistemu za\u010dasnih dvanajstin nove zaveze mogo\u010de le za zelo omejeno \u0161tevilo programov, na primer za prvi steber skupne kmetijske politike, skupno zunanjo in varnostno politiko, mehanizem rescEU ter humanitarno pomo\u010d, ni pa nove pravne podlage za kohezijsko politiko, Erasmus, program za zdravje, raziskovalni program Obzorje in sklad za pravi\u010den prehod. Prav tako ne bi bilo ve\u010d rabatov.<\/p>\n
Ta sistem pomeni tudi, da ne velja odlo\u010ditev o zvi\u0161anju praga lastnih sredstev, ki dolo\u010da, koliko najve\u010d lahko unija porabi v odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND). Sedanji predlog predvideva zvi\u0161anje tega odstotka z 1,2 na 1,4. \u010ce dogovora o celotnem sve\u017enju ne bo, je poraba omejena s pragom starega ve\u010dletnega prora\u010duna. Poleg tega je BND EU zaradi brexita in covida-19 na sploh manj\u0161i.<\/p>\n
V prora\u010dunu 2021 bi bilo tako po tem scenariju na voljo pribli\u017eno 25 oziroma 30 milijard evrov manj za pla\u010dila, kot predvideva sedanji predlog. V primeru kohezije viri napovedujejo od 50- do 75-odstotne reze. Obseg za obveznosti pa bi se zmanj\u0161al za 60 odstotkov.<\/p>\n
Prora\u010dun EU namre\u010d vedno vklju\u010duje znesek za obveznosti in za pla\u010dila. Obveznosti se nana\u0161ajo na znesek, za katerega se lahko sklenejo pogodbe v danem letu, pla\u010dila pa na dejansko izpla\u010dani denar na podlagi sprejetih obveznosti.<\/p>\n
Po tem scenariju seveda tudi ni 750-milijardnega sklada za okrevanje.<\/p>\n
Po drugi strani pa bo za kateri koli evropski prora\u010dun, ki bo uveljavljen, veljala uredba za za\u0161\u010dito prora\u010duna unije, torej sporna uredba o pogojevanju evropskih sredstev s spo\u0161tovanjem vladavine prava. Ta se namre\u010d lahko sprejme s kvalificirano ve\u010dino, ki je zagotovljena, in bo sprejeta v vsakem scenariju, izpostavljajo viri pri komisiji.<\/p>\n
V primeru za\u010dasnih dvanajstin mora komisija pripraviti nov predlog za prora\u010dun za leto 2021 na temelju sedanjega ve\u010dletnega prora\u010duna ali novega, \u010de verjame, da je dogovor o tem realisti\u010den. Ko je nov letni prora\u010dun sprejet, sistem za\u010dasnih dvanajstin preneha veljati.<\/p>\n
Glede 750-milijardnega sklada za okrevanje pa se v tem primeru preu\u010dujejo mo\u017enosti, kako ga sprejeti brez Mad\u017earske in Poljske, ki celoten sve\u017eenj blokirata zaradi nestrinjanja z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava.<\/p>\n
V komisiji vztrajajo, da mora re\u0161itev temeljiti na zakonodaji skupnosti. Trdijo, da tak\u0161ne mo\u017enosti obstajajo, na primer na podlagi okrepljenega sodelovanja in pa tudi druge, in da so hitro izvedljive. To naj bi bil most, dokler se ne dose\u017ee dogovor vseh \u010dlanic, pojasnjujejo viri. Ohranili bi lahko krovni znesek 750 milijard evrov, pri \u010demer bi se pojavilo vpra\u0161anje, kaj narediti z alokacijami za Mad\u017earsko in Poljsko. Lahko bi zmanj\u0161ali krovno vsoto ali pove\u010dali alokacije za preostalih 25 ali 24 \u010dlanic, so pojasnili viri.<\/p>\n
Neuradno se sicer omenja tudi mo\u017enost medvladnega sporazuma, ki zaobide komisijo, tako da ta nad tak\u0161nimi re\u0161itvami ni navdu\u0161ena. Viri opozarjajo, da bi tak\u0161na re\u0161itev terjala \u010das in pove\u010dala stro\u0161ke zadol\u017eevanja za \u010dlanice. Tako s \u010dasovnega vidika kot s finan\u010dnega vidika je tako re\u0161itev na podlagi skupnosti razumnej\u0161a, poudarjajo.<\/p>\n
Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi sicer v uniji preu\u010devali mo\u017enost, da se zakonodaja o lastnih virih sprejme v okviru medvladnega sporazuma, zakonodajna podlaga za instrument za okrevanje in odpornost pa v okviru okrepljenega sodelovanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce dogovora o sve\u017enju Evrope za spoprijem s pandemijo v vrednosti 1824 milijard evrov decembra ne bo, se bo EU financirala po sistemu za\u010dasnih dvanajstin, kar pomeni zelo resen polo\u017eaj, tudi do 75-odstotno zmanj\u0161anje kohezijskih pla\u010dil. V vsakem primeru pa bo veljala sporna uredba o pogojevanju sredstev z vladavino prava, poudarjajo viri pri EU.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":403048,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2534,4271,17625],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n