Medtem ko v mesecih po mar\u010dnem izbruhu epidemije v Sloveniji \u0161tevilo smrti ni izraziteje odstopalo od povpre\u010dja zadnjih petih let, so v tednu od 12. do 18. oktobra zaznali 16 odstotkov ve\u010d smrti, v tednu od 19. do 25. oktobra je bilo smrti \u017ee skoraj za tretjino ve\u010d od omenjenega povpre\u010dja, od 26. oktobra do 1. novembra pa za polovico ve\u010d.<\/p>\n
Najhuje po doslej zbranih podatkih je bilo v tednu od 9. do 15. novembra, ko so, kot omenjeno, zabele\u017eili 81 odstotkov ve\u010d smrti od povpre\u010dja v letih od 2015 do 2019. V omenjenem tednu je namre\u010d letos umrlo 730 ljudi, v primerljivem lanskem tednu je bilo smrti 416, leta 2018 pa 404.<\/p>\n
V tednu od 16. do 22. novembra, zadnjem, za katerega so pri Sledilniku doslej zbrali podatke, je v Sloveniji umrlo 672 ljudi, kar je 74 odstotkov ve\u010d od povpre\u010dja zadnjih petih let.<\/p>\n
Prese\u017ene smrti so pri Sledilniku izra\u010dunali kot odstotek povpre\u010dja za leta 2015-2019. Na grafu so prikazali tudi potrjene covidne smrti in jasno je razvidno, da \u0161tevilo prese\u017enih smrti nara\u0161\u010da hkrati z nara\u0161\u010danjem \u0161tevila covidnih smrti. Od sredine oktobra se \u0161tevilo smrti ostro povzpne in odmakne od dolgoletnega povpre\u010dja.<\/p>\n
Covidnih smrti je sicer nekaj manj, kot je vseh prese\u017enih smrti. Kot so zapisali pri Sledilniku, med drugim vse covidne smrti zunaj bolni\u0161nic in domov za starej\u0161e \u0161e niso registrirane kot take, del prese\u017eka pa lahko predstavljajo tudi dodatne smrti kot posledica omejevalnih ukrepov, denimo slab\u0161ega dostopa do zdravstvenih storitev.<\/p>\n
Kot \u0161e dodajajo na Sledilniku, ujemanje krivulj prese\u017enih smrti in covidnih smrti ni samoumevno. Velik razkorak med krivuljama bi lahko pomenil veliko covidnih smrti, ki ostanejo neregistrirane, ali pa veliko smrti zaradi neposrednih posledic pandemije, npr. ote\u017eenega dostopa do zdravstvenih storitev. Ravno tako bi bila lahko krivulja covidnih smrti pod krivuljo prese\u017enih smrti. V tem primeru bi bila mo\u017ena razlaga zmanj\u0161ano \u0161tevilo smrti zaradi pandemije, npr. zaradi manj nesre\u010d v prometu, pri delu ipd. Druga mo\u017ena razlaga bi lahko bila, da bi pomemben dele\u017e umrlih zaradi covida-19 umrl tudi sicer, in tako v tem smislu ne predstavljajo “prese\u017eka”, so zapisali.<\/p>\n
“Koliko smrti lahko razvrstimo v katero kategorijo, bomo lahko ugotavljali \u0161ele, ko bo ta val \u017ee dale\u010d za nami in bodo znani natan\u010dnej\u0161i podatki o vzrokih smrti. Toda \u017ee zdaj vemo, da je neto u\u010dinek izrazito povi\u0161anje skupnega \u0161tevila smrti, ki dramati\u010dno odstopa od prej\u0161njih let in je \u017ee primerljivo z dr\u017eavami, ki so jo v prvem valu odnesle najslab\u0161e,” so opozorili na Sledilniku.<\/p>\n
Vir podatkov je centralni register prebivalstva pri notranjem ministrstvu in zajema vse smrti na obmo\u010dju Slovenije kot tudi Slovencev v tujini, kar se razlikuje od podobnih podatkov, ki jih sicer objavlja Statisti\u010dni urad RS. Za zadnjih nekaj tednov so podatki \u0161e nepopolni in so mo\u017eni \u0161e popravki. Potrjene smrti zaradi covida-19 temeljijo na vladnih podatkih.<\/p>\n