Pri projektu sodelujejo umetnice Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana \u010cmaj\u010danin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Robert Lima, Polonca Lov\u0161in, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potr\u010d, Costanze Ruhm, Maru\u0161a Sagadin in dunajska umetni\u0161ka platforma The Golden Pixel Cooperative.<\/p>\n
Kot pi\u0161e v sporo\u010dilu za javnost, razstava v sredi\u0161\u010de postavlja emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, mo\u017enosti in nepredvidljivosti.<\/p>\n
“\u010ce se izrazimo z besedami Diane Elam, je namen razstave razviti novo slovnico za ‘solidarnost brez razloga’, ki upo\u0161teva mnogoterost in raznolikost. In na kaj bi se lahko opirala ta nova slovnica? Kako bi bilo mogo\u010de oblikovati ta novi koncept solidarnosti ‘brez razloga’? V delu sociologa Heinza Bude najdemo dragocene predloge, ki se implicitno odra\u017eajo v okviru razstave. Bude izhaja iz predpostavke, da v dana\u0161njem \u010dasu solidarnosti ni ve\u010d mogo\u010de dose\u010di z razrednim bojem ali z delitvijo dela, temve\u010d tako, da se posameznik zave lastne ranljivosti,” pi\u0161e v sporo\u010dilu za javnost.<\/p>\n
“Seveda ranljivost ni omejena zgolj na ljudi. Kot \u0161ibkost ali mo\u010d zaznamuje celoten planet in vse njegove oblike \u017eivljenja, kar novemu konceptu solidarnosti podeljuje skoraj univerzalno razse\u017enost. Za Budeja torej ‘solidarnost brez razloga’ pomeni tako globalni kot tudi individualni izziv, v katerega se moramo podati brez prevpra\u0161evanja zanesljivosti tovrstnega na\u010dela. Lahko nam razkrije pot do novih oblik sobivanja, zaznamovanih s skrbjo za drugega in medsebojno pomo\u010djo,” \u0161e pi\u0161e v sporo\u010dilu.<\/p>\n
Umetnice se v okviru razstave soo\u010dijo s tem tveganjem in se spra\u0161ujejo, ali in pod kak\u0161nimi pogoji posamezna gesta prekine na videz naraven potek stvari in kako lahko posledi\u010dno ta gesta postane dogodek oziroma povezovalna sila med ljudmi.<\/p>\n
Razstava je eden ve\u010djih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019\/2020 in je plod sodelovanja Mestne galerije Ljubljana in dunajskega K\u00fcnstlerhausa. Na ponedeljkovem odprtju, ki je potekalo aktualnim razmeram primerno, so o njenem pomenu spregovorili predsednica K\u00fcnstlerhausa, koro\u0161ka Slovenka Tanja Pru\u0161nik, veleposlanica RS Ksenija \u0160krilec, ki je izpostavila pomen dialoga umetnic in sodelovanje med dr\u017eavama, ter predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva Peter Mikl, ki je poudaril pomembnost nadaljevanja dialoga tudi po zaklju\u010denem projektu, so sporo\u010dili iz Veleposlani\u0161tva RS na Dunaju.<\/p>\n
Razstavo so si navzo\u010di ogledali pod vodstvom kuratorke Thun-Hohenstein, njena slovenska kolegica Alenka Gregori\u010d se je, kakor tudi sodelujo\u010de slovenske umetnice, zaradi koronskih razmer, odprtju pridru\u017eila virtualno. Po sprostitvi ukrepov bo na Dunaju v povezavi z razstavo sledilo \u0161e ve\u010d javnih dogodkov, aprila pa se razstava seli v Ljubljano, kjer njeno postavitev koordinira direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Bla\u017e Per\u0161in.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V avstrijski prestolnici so v razstavi\u0161\u010du K\u00fcnstlerhaus odprli razstavo 16 slovenskih in avstrijskih umetnic z naslovom Ko gesta postane dogodek. Razstava v sredi\u0161\u010de postavlja idejo solidarnosti, ki jo vsaka od sodelujo\u010dih umetnic razume v drugem kontekstu – dru\u017ebe, narave, spolov, politike, itn. Na ogled bo do 5. aprila.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":435413,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,1949,1595,17800,1744],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n