Dedek Mraz je prijazen starec z dolgo belo brado in brki, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, \u0161olah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah. Obi\u010dajno je oble\u010den v svetel dolg vezen ali z na\u0161itki okra\u0161en ko\u017euhovinast pla\u0161\u010d iz ov\u010dje ko\u017ee z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten ko\u0161 ali vre\u010do z darili. Pri hoji si pomaga s palico.<\/p>\n
Kot njegovo domovanje se najve\u010dkrat omenjata Triglav in Pohorje, od koder pride vsako leto pred novim letom med otroke. Otroci mu pi\u0161ejo pisemca, v katerih sporo\u010dajo, kak\u0161na darila naj jim prinese. Dedek Mraz pride sam ali v spremstvu raznih \u017eivali, sne\u017eakov, sne\u017eink, pravlji\u010dnih in drugih likov. Obisk dedka Mraza spremljajo nastopi otrok ali pa je njegov prihod del gledali\u0161kih in lutkovnih predstav, koncertov in silvestrovanj za otroke. V ve\u010djih mestih organizirajo sprevode dedka Mraza. Prihod dedka Mraza je povezan tudi s postavljanjem novoletne jelke, pod katero so darila za otroke.<\/p>\n
Ve\u010dja praznovanja znotraj lokalnih skupnosti s prihodom dedka Mraza prirejajo Zveza prijateljev mladine in druge kulturne ustanove, ponekod v mestih tudi turisti\u010dne organizacije. V ve\u010djih mestih je obisk dedka Mraza povezan z bo\u017ei\u010dno-novoletnimi sejmi in silvestrovanji za otroke. Sprevodi dedka Mraza na dolo\u010dene dni potekajo po mestnih ulicah ali delih mesta, pi\u0161e v opisu enote nesnovne dedi\u0161\u010dine. Zaradi epidemije novega koronavirusa letos bo\u017ei\u010dno-novoletni sejmi, sprevodi in druge prireditve odpadejo.<\/p>\n
Kot mitolo\u0161ko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. V Sloveniji se je prvi\u010d pojavil konec leta 1948 v okviru leta 1947 uvedenega otro\u0161kega praznovanja novoletne jelke.<\/p>\n
Praznovanje novoletne jelke in sprva v belo oble\u010denega dedka Mraza je povojna oblast v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji uvedla po zgledu novoletnih otro\u0161kih praznovanj v Sovjetski zvezi v \u010dasu stalinizma. S praznovanjem novoletne jelke, katere osrednji del je kmalu postal prihod dedka Mraza, je \u017eelela nadomestiti sv. Miklav\u017ea in nepersonificiranega Bo\u017ei\u010dka oziroma Jezu\u0161\u010dka, znanega le v mestih. Novoletna jelka pa je nadomestila postavljanje bo\u017ei\u010dnega drevesa.<\/p>\n
Podobo slovenskega dedka Mraza je leta 1952 oblikoval slikar Maksim Gaspari, pri \u010demer je izhajal iz izbranih elementov slovenske kme\u010dke kulture: iz mo\u0161kega zimskega obla\u010dila z rokavi iz ov\u010dje ko\u017euhovine z navznoter obrnjeno dlako, okra\u0161enega z vezenino ali z usnjenim na\u0161itki, polhovke in gorju\u0161ke pipe.<\/p>\n
Obisk dedka Mraza je bil v register nesnovne dedi\u0161\u010dine vpisan aprila. Kot nosilec enote je bila evidentirana Zveza prijateljev mladine Slovenije.<\/p>\n
Kot \u0161e pi\u0161e v opisu enote nesnovne dedi\u0161\u010dine, se je Gasparijev dedek Mraz tako mo\u010dno usidral v zavest povojnih otrok, da je pre\u017eivel do danes. Dobri mo\u017e je \u0161e vedno \u017eiv tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, kjer pa ima druga\u010dno podobo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
December je \u010das, ko otroke obi\u0161\u010de in obdaruje dedek Mraz. Na Slovenskem je njegov zunanji videz sprva sledil belemu dedku Mrazu, kakr\u0161nega so poznali v Sovjetski zvezi v \u010dasu stalinizma, leta 1952 pa je slikar Maksim Gaspari oblikoval podobo slovenskega dedka Mraza. <\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":337360,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7369,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n