Novela zakona o volitvah v dr\u017eavni zbor, ki so jo vlo\u017eile poslanske skupine SAB, LM\u0160, Levica in SD, predvideva spremembo volilnega sistema z uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev. Sprememba volilne zakonodaje je namre\u010d nujna, saj je ustavno sodi\u0161\u010de ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o dolo\u010ditvi volilnih okrajih. Zakonodajalcu je postavilo tudi dveletni rok za izpolnitev odlo\u010dbe, ki pote\u010de \u017ee 21. decembra letos, torej v ponedeljek.<\/p>\n
Prvi poskus sprememb volilnega zakona je bil neuspe\u0161en \u017ee marca, kot ka\u017ee, pa bo enaka usoda doletela tudi tokratni predlog. Za sprejem novele zakona bi namre\u010d moralo glasovati vsaj 60 poslancev, kar pa se glede na dana\u0161nje napovedi ob drugi obravnavi predloga ne bo zgodilo. Predloga namre\u010d ob dana\u0161njem glasovanju ne nameravajo podpreti v SDS in DeSUS, prav tako sta mu podporo odrekla dva poslanca SD. Predlog tako lahko ra\u010duna na najve\u010d 58 poslanskih glasov.<\/p>\n
\u010ce predlog tudi to pot ne bo prejel potrebne ve\u010dine, je sicer pri\u010dakovati vlo\u017eitev predloga za spremembe meja volilnih okrajev, ki je druga pot za implementacijo ustavne odlo\u010dbe. A je po mnenju predlagateljev novele zakona o volitvah v DZ tak\u0161na pot manj ustrezna. Poleg tega predloga za preoblikovanje okrajev sploh \u0161e ni v DZ, rok za uresni\u010ditev ustavne odlo\u010dbe pa pote\u010de v ponedeljek, je v imenu predlagateljev opozorila Ma\u0161a Kociper (SAB).<\/p>\n
Sicer pa spremembe volilne zakonodaje, kot jih predlagajo, po njenih besedah za volivce predstavljajo dodano vrednost. Imeli bi namre\u010d ve\u010dji vpliv na izvolitev posameznih poslancev, s tem pa bi se po njenem prepri\u010danju povi\u0161ala tudi volilna udele\u017eba in zaupanje v politiko. Kociprova je \u0161e opozorila, da so o predlogu opravili zelo dolgo razpravo ter upo\u0161tevali pripombe skoraj vseh strank in je zato najbolj\u0161i mo\u017eni kompromis.<\/p>\n
Da poskus spreminjanja okrajev ni ustrezen, menijo tudi v LM\u0160. Po besedah Rudija Medveda, ki je bil v prej\u0161nji vladi minister za javno upravo, se meja okrajev ne bo dalo uskladiti. Tak\u0161en predlog so sicer na ministrstvu v njegovem mandatu \u017ee pripravili, a je bil za mnoge poslance nesprejemljiv, ker je posegal v njihov volilni okraj. Po prepri\u010danju poslancev LM\u0160 je ukinitev okrajev tudi bistveno bolj demokrati\u010dna pot, saj volivce postavlja v sredi\u0161\u010de odlo\u010danja.<\/p>\n
Tudi ve\u010dina poslancev SD meni, da bi ukinitev okrajev pomenila izbiro med posameznimi kandidati iste liste, zato tudi zagovarjajo na\u010delo t. i. polne liste, torej da bi morale imeti stranke v posamezni volilni enoti po 11 kandidatov. Sedanja ureditev po besedah Matja\u017ea Hana zaradi razli\u010dno velikih okrajev pomeni neenakost med kandidati iste liste. Za poslance SD je pomembno tudi povi\u0161anje spolnih kvot na 40 odstotkov, kar je prav tako zapisano v predlogu.<\/p>\n
Da bi predlagane spremembe uveljavile na\u010delo personalizacije volitev, so prepri\u010dani tudi poslanci SMC. Janja Sluga je poudarila, da je preferen\u010dni glas, ki ga prina\u0161a predlog, podoben tistemu z evropskih volitev. Ta pa je, kot ka\u017ee, enostaven, razumljiv in omogo\u010da odlo\u010dilen vpliv volivcev na izvolitev kandidatov. \u010ce bo tudi tokratni poskus tak\u0161nih sprememb neuspe\u0161en, pa po njenih besedah nimajo druge izbire, kot da posku\u0161ajo s preoblikovanjem okrajev.<\/p>\n
V Levici pa so prepri\u010dani, da spremembe okrajev ne bodo zadostile zahtevam ustavnega sodi\u0161\u010da. Po mnenju Mateja T. Vatovca je ustavno sodi\u0161\u010de pogoje za njihovo ustavnost zelo natan\u010dno definiralo, vsem pogojem pa je te\u017eko zadostiti. \u010ce denimo uskladijo velikost okrajev, se s tem poru\u0161ijo kriteriji geografske in kulturne zaokro\u017eenosti, je prepri\u010dan. Opozoril je \u0161e, da se rok za izvr\u0161itev ustavne odlo\u010dbe “bliskovito bli\u017ea”, upo\u0161tevanje odlo\u010dbe pa je odgovornost DZ.<\/p>\n
Spremembe u\u017eivajo tudi podporo poslancev NSi, ki so se sicer zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu in domicila, torej da bi kandidati lahko kandidirali samo na obmo\u010dju svojega prebivali\u0161\u010da, a so po besedah Bla\u017ea Pavlina pri tem ostali osamljeni. Zato so v nadaljevanju podprli danes predlagane re\u0161itve, saj menijo, da bodo z njimi volivci v roke dobili odlo\u010dilni vpliv na izbiro kandidatov, s tem pa bi pripomogli k vrnitvi zaupanja v politiko.<\/p>\n
Tudi v SNS so napovedali podporo predlaganim spremembam, saj imamo po besedah Zmaga Jelin\u010di\u010da Plemenitega v Sloveniji danes “\u010duden volilni sistem, nekak\u0161no loterijo, da nih\u010de nikoli ne ve, kdo bo pri\u0161el v parlament. Ta sistem po njegovi oceni strankam onemogo\u010da, da bi dale na vrh svojih list najbolj\u0161e kandidate. Glede o\u010ditkov, da predlog prina\u0161a centralizaijo, pa je dejal, da poslanci odlo\u010dajo o stvareh, ki so klju\u010dnega pomena za dr\u017eavo, “ne pa za posamezne krajevne skupnosti”.<\/p>\n
Da bi ukinitev volilnih okrajev prinesla ve\u010djo centralizacijo, je namre\u010d eden glavnih o\u010ditkov nasprotnikov predloga. Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa bi sicer predlog prinesel nekaj ve\u010d mo\u017enosti izbire znotraj posameznih list, a v SDS dajejo prednost enakopravni zastopanosti in skladnemu regionalnemu razvoju. Sicer pa se v tej stranki zavzemajo za ve\u010dinski oziroma vsaj kombinirani volilni sistem, ki ne bo omogo\u010dal “kravjih kup\u010dij”, nestabilnosti vlad in padanja volilne udele\u017ebe.<\/p>\n
Na nesorazmerno regionalno zastopanost, ki naj bi jo prinesel predlog, je v imenu poslanske skupine DeSUS opozoril tudi Robert Polnar. Poudaril je, da ustavno sodi\u0161\u010de sploh ni problematiziralo veljavnega volilnega sistema in ni razveljavilo ureditve okrajev, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo. Problematiziral je tudi dejstvo, da bi ob \u0161ir\u0161i izbiri volivci na voli\u0161\u010dih dobili “plahte” s 150 do 200 imeni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tudi drugi poskus sprememb volilne zakonodaje z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferen\u010dnega glasu bo, kot ka\u017ee, padel v vodo. Sode\u010d po napovedih poslanskih skupin bo za dosego dvotretjinske ve\u010dine zmanjkalo nekaj poslanskih glasov. Podporo predlogu namre\u010d odrekajo v SDS in DeSUS ter dva poslanca SD, medtem ko naj bi preostali predlog podprli.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395738,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4527,4632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n