Avtorja raziskovalnega \u010dlanka, ki ga je objavil mednarodni in\u0161titut za neenakost pri London School of Economics, sta analizirala podatke iz 18 \u010dlanic Organizacije za ekonomsko sodleovanje in razvoj (OECD) v zadnjih petih desetletjih. Gre za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Kanado, Nem\u010dijo, Dansko, Finsko, Francijo, Irsko, Italijo, Japonsko, Nizozemsko, Norve\u0161ko, Novo Zelandijo, \u0160vedsko, \u0160vico, Zdru\u017eeno kraljestvo in ZDA.<\/p>\n
David Hope in Julian Limberg ugotavljata, da zadnjih 50 let zaznamuje trend padanja dav\u010dnega bremena za bogatej\u0161e sloje v razvitih dr\u017eavah. \u0160e posebej mo\u010dan je bil ta trend v 80. letih minulega stoletja.<\/p>\n
Avtorja ugotavljata, da dav\u010dne reforme s korenitej\u0161im zni\u017eanjem davkov za najvi\u0161je dohodkovne razrede privedejo do rasti dele\u017ea najvi\u0161jega odstotka najbogatej\u0161ih v skupnem dohodku pred davki, in to za skoraj odstotno to\u010dko. Po drugi strani tak\u0161ni ukrepi zanemarljivo vplivajo na realno rast BDP na prebivalca in na zni\u017eanje stopnje brezposelnosti.<\/p>\n
Avtorja menita, da njuna analiza ponuja argument proti teorijam, da ni\u017eja obdav\u010ditev tistih z vi\u0161jimi dohodki privede do ve\u010dje motivacije teh skupin prebivalstva za delo in ustvarjanje, kar v naslednjem koraku okrepi gospodarsko dejavnost in koristi tudi ni\u017ejim dohodkovnim razredom. Kot pravita, so njuni izsledki bolj v skladu z ugotovitvami empiri\u010dnih \u0161tudij iz zadnjih let, da tak\u0161na dav\u010dna darila ne spremenijo bistveno koli\u010dine vlo\u017eenega dela.<\/p>\n
“Najina raziskava ka\u017ee, da so ekonomski argumenti za ohranitev nizke obdav\u010ditve bogatej\u0161ih na trhlih temeljih. Dav\u010dna razbremenitev bogatej\u0161ih v zadnjih desetletjih je pove\u010dala dohodkovno neenakost in prinesla niz s tem povezanih te\u017eav, na drugi strani pa ni bistveno vplivala na izbolj\u0161anje gospodarskih kazalnikov,” je dejal Hope.<\/p>\n
Limberg je medtem dodal, da so njune ugotovitve lahko koristne za odlo\u010devalce v dr\u017eavah pri iskanju najbolj\u0161ih poti za uravnote\u017eenje javnih financ po koronski krizi, ki je mo\u010dno pove\u010dala javnofinan\u010dne primanjkljaje in javni dolg. “Dr\u017eave ne bi smele preve\u010d skrbeti glede gospodarskih posledic vi\u0161je obdav\u010ditve bogatej\u0161ih,” je sklenil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dav\u010dne reforme, ki zmanj\u0161ujejo dav\u010dno breme za vi\u0161je dohodkovne razrede, nimajo bistvenih u\u010dinkov na gospodarsko rast oz. zmanj\u0161anje brezposelnosti, je sklep raziskave britanskih izobra\u017eevalnih ustanov London School of Economics in King’s College London, ki temelji na analizi 50 let podatkov iz 18 \u010dlanic OECD.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":440553,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4531,2391],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n