Najve\u010djo, 20,6-odstotno podporo u\u017eiva najve\u010dja koalicijska stranka SDS. Sledita ji stranki SD z 11,8-odstotno podporo in LM\u0160 z 11,7-odstotno podporo, ki sta tako skorajda izena\u010deni. Na \u010detrtem mestu je Levica z 9,1-odstotno podporo, ki je pri tokratni meritvi dosegla tudi svoj najbolj\u0161i leto\u0161nji izid.<\/p>\n
Ve\u010dje spremembe je po podatkih ankete opaziti pri strankah DeSUS in NSi. Slednja je decembra tako dosegla najslab\u0161i rezultat v leto\u0161njem letu. Z januarske 6,5-odstotne podpore je namre\u010d decembra pristala pri 3,8-odstotni podpori. Tako se je pribli\u017eala \u0161estouvr\u0161\u010deni stranki DeSUS, ki ji je menjava predsednika o\u010ditno koristila, saj je svoj rezultat z novembrske 2,5-odstotne podpore povi\u0161ala na 3,7-odstotno.<\/p>\n
Na lestvici sledijo SAB z 2,9-odstotno podporo, SLS z 2,2-odstotno podporo, SNS z 2-odstotno podporo, SMC pa ostaja na repu z 0,1-odstotno podporo. Poleg tega 23,5 odstotka vpra\u0161anih ni vedelo, koga bi volili. Volitev pa se sploh ne bi udele\u017eilo 6,9 odstotka vpra\u0161anih.<\/p>\n
Ob upo\u0161tevanju opredeljenih volivcev bi SDS dobila 29 poslanskih mandatov, SD in LM\u0160 po 16, Levica 13, DeSUS in NSi po pet in SAB \u0161tiri. SMC in SNS se ne bi uvrstili v parlament. Stranke koalicije ustavnega loka (SD, LM\u0160, Levica in SAB) bi tako glede na javnomnenjsko podporo zasedle 49 poslanskih mest. Skupaj s stranko DeSUS, ki je pred kratkim zapustila trenutno koalicijo, pa bi imele 54 mest. Na drugi strani bi stranki SDS in NSi skupaj zasedli 34 poslanskih mest.<\/p>\n
Anketa je tudi tokrat pokazala nizko podporo vladi, navajata Dnevnik in Ve\u010der. 64,9 odstotka vpra\u0161anih je namre\u010d ocenilo, da vlada deluje neuspe\u0161no, 30,9 odstotka pa je delo vlade ocenilo kot uspe\u0161no. 4,2 odstotka vpra\u0161anih pa je na vpra\u0161anje o tem, kako ocenjujejo delo vlade, odgovorilo z “ne vem”.<\/p>\n
Anketirance so povpra\u0161ali tudi, ali podpirajo namero KUL, da vlo\u017ei konstruktivno nezaupnico vladi. Nekaj ve\u010d kot 48 odstotkov je odgovorilo pritrdilno, nekaj ve\u010d kot 45 odstotkov pa ne.<\/p>\n
Z anketo so med drugim \u0161e zadnji\u010d letos izmerili tudi priljubljenost politikov, pri \u010demer rezultati niso prinesli ve\u010djih sprememb. Predsednik republike Borut Pahor je tako ostal na vrhu lestvice, in sicer z opazno bolj\u0161o oceno kot mesec prej. Na drugem mestu je ostala tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, na tretje mesto pa se je uvrstil nekdanji zdravstveni minister Toma\u017e Gantar, ki je prehitel predsednico SD Tanjo Fajon.<\/p>\n
Ninamedia je anketo opravila med 15. in 17. decembrom. Anketirali so 700 oseb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010dje spremembe v javnomnenjski podpori je opaziti pri strankah DeSUS in NSi, pri ostalih pa ve\u010djih premikov ni, je pokazala decembrska anketa, ki jo je za Ve\u010der in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. \u010ce bi bile volitve minulo nedeljo, bi tako volivce zopet najbolj prepri\u010dala najve\u010dja koalicijska stranka SDS. Tudi tokrat je podpora vladi nizka.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":427473,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4527,17019,4632,1595,6719],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n