Brodnjak je opozoril, da so bile le\u017earine uvedene \u017ee v ve\u010dini dr\u017eav evrskega obmo\u010dja. Ve\u010dinoma se je uveljavil prag v vi\u0161ini 100.000 evrov. Ali bo NLB prva banka v Sloveniji s tak\u0161nim ukrepom, je po njegovih besedah \u0161e vpra\u0161anje.<\/p>\n
“Dejstvo je, da je razmerje med krediti in depoziti v Sloveniji izrazito neugodno in se hitro slab\u0161a. To pomeni, da je obseg depozitov v primerjavi s posojili \u0161e ve\u010dji kot v primerljivih dr\u017eavah. \u010ce ima\u0161 iz ve\u010d vzrokov omejene mo\u017enosti kreditiranja, je \u0161e ve\u010d razlogov za odziv pri vlogah,” je pojasnil prvi mo\u017e NLB.<\/p>\n
Dodal je, da je rast obsega denarnih vlog ob zapiranjih javnega \u017eivljenja in obse\u017enih javnofinan\u010dnih ukrepih \u0161e ve\u010dji, saj ljudje denarja nimajo kje tro\u0161iti in se nalaga v bankah. Obseg vlog prebivalstva v bankah je tako \u017ee pri 22 milijardah evrov.<\/p>\n
Glede poslovanja NLB, ki je v devetih mesecih ustvarila 104,6 milijona evrov \u010distega dobi\u010dka oz. 36 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je Brodnjak pod\u010drtal, da je bil to ob koncu tretjega \u010detrtletja eden od vi\u0161jih rezultatov slovenskih dru\u017eb v zgodovini. “Konec leta ra\u010dunamo, da rezultat ne bo slab\u0161i, kot je bil septembra,” je dejal.<\/p>\n
Predsednik uprave NLB ugotavlja tudi, da so po splo\u0161ni negotovosti ob prvem zapiranju javnega \u017eivljenja zdaj rezultati bolj\u0161i od takratnih pri\u010dakovanj in strahov. Tudi razmere v slovenskem gospodarstvu so v zadnjem \u010detrtletju po njegovih ocenah kljub dalj\u0161emu zaprtju solidne.<\/p>\n
Industrija je, tako Brodnjak, pri skoraj polni izkori\u0161\u010denosti kapacitet in polo\u017eaj tega sektorja je tako ugoden. Glede delov storitvenih dejavnosti, ki so mo\u010dneje prizadeti, pa Brodnjak spominja, da je odpiranje po prvem valu pokazalo, da se lahko hitro zgodi nadomestitveni u\u010dinek.<\/p>\n
“Ljudje smo la\u010dni prireditev, \u017eelimo si koncertov, ob\u010dutka normalnosti in pogostitev. Zato upam, da jim bo uspelo (prizadetim podjetjem iz storitvenih dejavnosti op. STA) v \u010dim ve\u010djem \u0161tevilu pre\u017eiveti do precepljenosti, sledi pa obdobje mo\u010dne o\u017eivitve gospodarske aktivnosti,” je dejal. Brodnjak pri\u010dakuje, da bo gospodarska rast v 2021 v okviru napovedi, torej med tremi in \u0161tirimi odstotki, vrnitev na ravni iz 2019 pa pri\u010dakuje \u0161ele v 2022 in pozneje.<\/p>\n
Glede korporativnega upravljanja po privatizaciji je predsednik uprave NLB pojasnil, da so lastniki finan\u010dni vlagatelji in se ne vpletajo v dnevno poslovanje. “Njihovi interesi so jasni, gre seveda za kapitalski in dividendni donos in nam postavljajo jasna pri\u010dakovanja,” je povedal. Gre za povsem pregledna poslovna pri\u010dakovanja. Razumeti moramo klju\u010dne prilo\u017enosti in izzive ter jih ustrezno nasloviti, je nadaljeval.<\/p>\n
Po Brodnjakovih zagotovilih pri tem upo\u0161tevajo, da je dru\u017eba samostojna, ima svoj lastni nadzorni svet in da bi neposredni vpliv lahko imeli le prek skup\u0161\u010dine in imenovanja nadzornega sveta. “Lahko suvereno zatrdim, da se vse klju\u010dne odlo\u010ditve te in\u0161titucije sprejemajo na Trgu republike v Ljubljani,” je zatrdil.<\/p>\n
Prvi mo\u017e NLB ugotavlja tudi, da je v zadnjih dveh letih \u0161tevilo negativnih objav o NLB manj\u0161e od dveh odstotkov. “Prej smo bili vsakodnevni de\u017eurni krivec za vse te\u017eave. To demonstrira, da je danes bistveno manj zunanjih apetitov in posledi\u010dno vpliva na na\u0161 ugled,” je pojasnil.<\/p>\n
V obdobju 2011-2013 je NLB po Brodnjakovih besedah prejela 2,23 milijarde dr\u017eavne pomo\u010di, od 2011 do danes pa je iz privatizacijskih kupnin, dividend in dav\u0161\u010din v javne blagajne prinesla nekaj ve\u010d kot 1,8 milijarde evrov. “Prepri\u010dan sem, da bomo srednjero\u010dno dr\u017eava in s tem mi vsi dobili povrnjenih vseh 2,23 milijarde evrov,” je dejal.<\/p>\n
U\u017ealo\u0161\u010den pa je, da v lastni\u0161ki strukturi ni ve\u010d slovenskih lastnikov. “\u0160tirikrat ve\u010dji lastniki na\u0161e banke kot vsa slovenska podjetja in prebivalci skupaj so hrva\u0161ki pokojninski skladi, ki jih upravljajo zasebni upravljavci, ve\u010dinoma iz tujine,” je orisal.<\/p>\n
To je po njegovem prepri\u010danju posledica tega, “kako v dr\u017eavi upravljamo z lastnim premo\u017eenjem, kako ga \u010drnimo in ne znamo ustrezno obravnavati, kako ne spo\u0161tujemo higiene korporativnega upravljanja in ne izvajamo ustreznih makroekonomskih politik ter v nedogled odlagamo strukturne reforme, ki so nujno potrebne, kot je recimo uvedba tretjega pokojninskega stebra”.<\/p>\n
“Na \u017ealost zdaj spremljamo krvolo\u010den obra\u010dun za oblast, namesto da bi se lotili kriti\u010dnih reform,” je \u0161e dejal Brodnjak in pozval k \u0161iroki ter neideolo\u0161ki koaliciji za izvedbo nujnih strukturnih reform na razli\u010dnih podro\u010djih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V prvi polovici 2021 je velika verjetnost, da bodo v Sloveniji uvedene le\u017earine, verjetno postopoma in v zadnjem koraku za denarne vloge nad 100.000 evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij, je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo dejal predsednik uprave NLB Bla\u017e Brodnjak. Za ni\u017eje zneske od 100.000 evrov jih v NLB ne nameravajo uvajati.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":441377,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4595,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n