Raziskovalci in raziskovalke omenjenega in\u0161tituta so analizirali mobilnost v prvem in drugem epidemi\u010dnem valu, da bi ugotovili, zakaj tak\u0161ne razlike v poteku epidemije.<\/p>\n
Ugotovili so, da ve\u010dje spremembe v mobilnosti prebivalstva sovpadajo z datumi sprejetja nekaterih ukrepov o omejitvi zbiranja ljudi, razglasitvi epidemije covida-19, zaprtju \u0161ol, vrtcev, javnega prevoza, gostinskih lokalov, hotelov.<\/p>\n
V tem obdobju je poraslo gibanje v stanovanjskih soseskah, medtem ko se je zni\u017ealo gibanje na delovnih mestih oz. pri drugih opravkih. Najve\u010dje zmanj\u0161anje je bilo spomladi, ko se je mobilnost, povezana z delovnimi mesti, zni\u017eala za polovico, mobilnost zaradi drugih opravkov pa kar za 60 odstotkov, kar sovpada tudi z uvedbo ukrepov.<\/p>\n
Nekoliko manj\u0161a zni\u017eanja so bila novembra, ko se je mobilnost, povezana z delovnimi mesti, zni\u017eala za 30 odstotkov, mobilnost zaradi drugih opravkov pa za 50 odstotkov. Mobilnost, povezana z delovnimi mesti in opravki, je bila zni\u017eana tudi sredi poletja, a se je nato pri opravkih v septembru povsem izena\u010dila s stanjem pred epidemijo.<\/p>\n
Ob tem so pripravili tri razli\u010dne scenarije \u0161irjenja epidemije, v katere so vklju\u010dili razli\u010dno mobilnost od marca do konca novembra. Ugotovili so, da je mobilnost pomemben dejavnik razvoja epidemije, pri \u010demer mobilnost v stanovanjskih soseskah naj ne bi bila tako pomembna, kot sta pomembni mobilnost na delovnih mestih in pri drugih opravkih.<\/p>\n
\u010ce bi bili v za\u010detku novembra tako mobilni kot spomladi, bi se epidemija zmanj\u0161ala do mere, da bi skupno \u0161tevilo smrti v drugem valu do za\u010detka decembra uspeli zni\u017eati za 30 odstotkov.<\/p>\n
“Model torej poka\u017ee razplet, kjer bi bilo na stotine manj smrti, hkrati pa naka\u017ee, da je bil dejanski datum za\u010detka zapiranja dr\u017eave (26. oktober 2020) prepozen, saj zaradi \u017ee dose\u017eenega razmaha epidemije v tistem obdobju teoreti\u010dno zmanj\u0161anje skupnega \u0161tevila smrti za ve\u010d kot 30 odstotkov takrat ni bilo ve\u010d dosegljivo,” so zapisali.<\/p>\n
\u010ce bi enako zmanj\u0161anje mobilnosti, kot smo ga dosegli v novembru, z ukrepi spro\u017eili \u017ee sredi septembra, bi po modelu lahko imeli kar 80-odstotno zmanj\u0161anje \u0161tevila smrti. To pomeni pribli\u017eno tiso\u010d manj smrti od marca do decembra, so ugotovili.<\/p>\n
\u010ce bi se za ukrepe, ki omejujejo mobilnost, odlo\u010dili v za\u010detku oktobra, bi \u0161e vedno lahko \u0161tevilo smrti zmanj\u0161ali za 80 odstotkov, a bi morali bistveno bolj omejiti mobilnost – vsaj toliko kot v prvem valu.<\/p>\n
Pripravili so tudi simulacijo, kako bi potekala epidemija, \u010de bi ves \u010das uspeli enako u\u010dinkovito slediti stikom in odrejati karantene. V tem primeru bi ob enakem \u010dasu sprejetja ukrepov in enaki uspe\u0161nosti omejitev zmanj\u0161ali smrtnost za 75 odstotkov, a hkrati opozarjajo, da gre za povsem hipoteti\u010den izra\u010dun, saj je enako u\u010dinkovitost sledenja stikov pri tako velikem \u0161tevilu potrjenih primerov v praksi verjetno te\u017eko zagotavljati.<\/p>\n
“Trenutno stanje epidemije je torej predvsem rezultat prepozno sprejetih in nesorazmernih ukrepov za zajezitev v jeseni. Zaradi tega se je rast \u0161tevila novih primerov pove\u010dala do take stopnje, da razmah epidemije ni ve\u010d omogo\u010dal aktivnega sledenja stikov,” so ugotovili.<\/p>\n
\u010ce bi uspeli slediti stike potrjeno oku\u017eenih in bi deloval sistem napotitev v karanteno, bi za nadzor epidemije zadostovalo \u017ee 15- do 20-odstotno zmanj\u0161anje mobilnosti glede na stanje pred epidemijo. To raven mobilnosti pa smo dosegli sredi poletja z bistveno manj restriktivnimi ukrepi, kot so trenutno v veljavi.<\/p>\n
A je klju\u010dno sledenje stikom in odrejanje karanten posameznikom z visoko verjetnostjo stikov – brez te pomo\u010di je za podobno mero nadzora epidemije potrebno 50-odstotno zmanj\u0161anje mobilnosti, kar bi pomenilo konstantno ohranjanje ravni mobilnosti iz spomladanskega obdobja.<\/p>\n
“Nihanje med ekstremnimi ukrepi in popolnimi sprostitvami bi lahko nadomestili z nekoliko bolj zmernimi, a konstantnimi omejitvami stikov ter aktivnim sledenjem stikom. Cilj mora biti poiskati ukrepe, ki na vzdr\u017een na\u010din dose\u017eejo ustrezno raven omejitev,” so \u0161e zapisali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na In\u0161titutu za biostatistiko in medicinsko informatiko ljubljanske medicinske fakultete so analizirali podatke o mobilnosti in epidemiolo\u0161kem sledenju stikov v epidemi\u010dnih valih. Ugotovili so, da je mobilnost pomemben dejavnik razvoja epidemije, medtem ko je ukrep omejevanje gibanja na ob\u010dine vpra\u0161ljiv, saj se s tem mobilnost ljudi ni zmanj\u0161ala.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":442561,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n