Neposredno je od lanske pomladi do konca leta 2020 imela dr\u017eava z dodatnimi stro\u0161ki zaradi epidemije ter ukrepi za bla\u017eitev njenih posledic v gospodarstvu in med dr\u017eavljani za 2,4 milijarde evrov izdatkov. Skupaj z danimi poro\u0161tvi in posojili ter odlogi pla\u010dil kreditnih obveznosti se ta znesek povzpne na 2,9 milijarde evrov, je pred dnevi navedel fiskalni svet.<\/p>\n
Prvi paket ukrepov je DZ sprejel konec marca, do konca leta je nato sledilo sedem protikoronskih zakonov, trenutno vlada pripravlja \u017ee osmega. Skupna vrednost doslej sprejetih ukrepov je 6,9 milijarde evrov oz. brez upo\u0161tevanja poro\u0161tev 6,2 milijarde evrov.<\/p>\n
V resnici pa je bilo doslej porabljenih precej manj sredstev. Od tri milijarde evrov vrednih ukrepov iz prvega protikoronskega zakona je bilo porabljenih pribli\u017eno polovico predvidenih sredstev, od ene milijarde evrov vrednih ukrepov iz tretjega protikoronskega zakona pa le okoli \u010detrtino.<\/p>\n
Klub temu so ti stro\u0161ki pomembno prispevali k poslab\u0161anju stanja v slovenskih javnih financah, je opozoril fiskalni svet. Kot je dodal, je primanjkljaj dr\u017eavnega prora\u010duna po za\u010dasnih podatkih v letu 2020 zna\u0161al 3,5 milijarde evrov. Konec leta 2019, pred pojavom novega koronavirusa, je tedanja vlada za lani \u0161e na\u010drtovala pozitiven saldo dr\u017eavne blagajne.<\/p>\n
Da podjetja ob upadu prihodkov in omejitvah v poslovanju ne bi odpu\u0161\u010dala, je nova vlada takoj po razglasitvi epidemije lani spomladi za\u010dela sprejemati vrsto ukrepov. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest predstavljajo tudi najve\u010dji dele\u017e dosedanjih izdatkov v spopadu z epidemijo, pribli\u017eno polovico.<\/p>\n
Skupni znesek teh ukrepov je po izra\u010dunih fiskalnega sveta v letu 2020 zna\u0161al 1,147 milijarde evrov. Od tega sta doslej najve\u010dji u\u010dinek imela pla\u010dilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcem, ki so v prvem valu epidemije delali, ter nadomestilo za zaposlene na za\u010dasnem \u010dakanju na delo.<\/p>\n
Za prvi ukrep – v zameno za pla\u010dilo prispevkov so delodajalci zaposlenim v prvem valu epidemije izpla\u010dali krizni dodatek v vi\u0161ini 200 evrov mese\u010dno – je bilo iz prora\u010duna izpla\u010danih 435 milijonov evrov. Vrednost drugega ukrepa, ki velja od prvega dne po razglasitvi epidemije v marcu in bo predvidoma podalj\u0161an do konca aprila, pa je do konca decembra skupaj s prispevki za te delavce ocenjena na 457 milijonov evrov.<\/p>\n
U\u010dinek ukrepa delnega subvencioniranja skraj\u0161anega delovnega \u010dasa je manj\u0161i, namre\u010d 36 milijonov evrov, kar fiskalni svet povezuje s podalj\u0161anjem veljavnosti ukrepa nadomestila za \u010dakanje na delo. Bo pa ta ukrep veljal \u0161e do sredine tega leta.<\/p>\n
Pomemben je tudi u\u010dinek mese\u010dnega temeljnega dohodka za samozaposlene in druge upravi\u010dene skupine prebivalstva, ki je veljal v prvem valu epidemije in velja tudi v drugem valu, za zdaj do konca marca. Za te namene je bil do konca leta 2020 izpla\u010dan 201 milijon evrov.<\/p>\n
Dobre pol milijarde evrov je dr\u017eava lani porabila za teko\u010de delovanje javnih storitev, natan\u010dneje 508 milijonov evrov. Najve\u010dji del tega zneska, 207 milijonov evrov, predstavljajo dodatki zaposlenim v javnem sektorju za delo v rizi\u010dnih razmerah. Izdatki za te namene se bodo letos \u0161e dodatno pove\u010dali, saj so dodatki za najbolj izpostavljene virusu vklju\u010deni tudi v sedmi protikoronski zakon, ki je v veljavi od 31. decembra.<\/p>\n
Okoli 150 milijonov evrov je dr\u017eava lani namenila za normalno delovanje zdravstvenega sistema, s tem ko je pokrila izpad prihodkov zaradi neopravljanja dejavnosti, zagotovila pa tudi sredstva ZZZS za pokrivanje materialnih stro\u0161kov. Za obvladovanje epidemije, kamor sodijo odhodki za za\u0161\u010ditno opremo, teste, raziskave in podobno, je bilo do konca leta namenjenih 122 milijonov evrov.<\/p>\n
Vlada je v protikoronske zakone vklju\u010devala tudi krizne dodatke za razli\u010dne skupine prebivalstva. Enkratna izpla\u010dila je med drugim namenila upokojencem, dru\u017einam in \u0161tudentom, vsak prebivalec Slovenije je prejel turisti\u010dni bon v vi\u0161ini 200 evrov oz. 50 evrov, \u010de je mladoleten. Ti odhodki so do konca leta 2020 zna\u0161ali skupaj 291 milijonov evrov, pri \u010demer turisti\u010dni boni veljajo \u0161e celo leto 2021, sedmi protikoronski zakon pa je prinesel \u0161e nove dodatke.<\/p>\n
Pomembni so tudi ukrepi za ohranjanje likvidnosti, ki pa ve\u010dinoma nimajo neposrednega u\u010dinka na prora\u010dunski saldo. K izpadu prihodkov lahko v\u0161tevamo ukrep neobra\u010dunanih akontacij dav\u010dnih obveznosti v prvem valu epidemije ter poenostavljeno mo\u017enost odloga oz. obro\u010dnega pla\u010dila dav\u010dnih obveznosti, skupaj ocenjena na 386 milijonov evrov. Odlog oz. obro\u010dno pla\u010dilo davkov je ponovno uvedel \u0161esti protikoronski zakon iz novembra, tako da se bo tudi ta \u0161tevilka v prihodnje \u0161e pove\u010dala.<\/p>\n
Do konca novembra je bilo izdanih tudi za 176 milijonov evrov poro\u0161tev v okviru poro\u0161tvenih shem po prvih dveh protikoronskih zakonih ter poro\u0161tev Slovenskega podjetni\u0161kega sklada. Poleg tega sta SID banka in podjetni\u0161ki sklad podjetjem odobrila za okoli 300 milijonov evrov likvidnostnih posojil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dr\u017eava je z obvladovanjem epidemije covida-19 imela doslej za blizu tri milijarde evrov stro\u0161kov. To je sicer pol manj, kot je vlada predvidela z ukrepi, ki jih \u017ee od spomladi vgrajuje v t. i. protikoronske zakone, vseeno pa gre za ogromen znesek, ki je pomembno prispeval k poslab\u0161anju stanja v slovenskih javnih financah.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":439109,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,15632,6536,1595,4780],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n