78-letni Biden si jo je za podpredsedni\u0161ko kandidatko izbral sredi avgusta lani, potem ko je marca zaradi obto\u017eb o neprimernem in preve\u010d doma\u010dem dotikanju \u017eensk ter obto\u017eb o spolnem nadlegovanju nadgradil svojo obljubo, da bo v primeru zmage na vrhovno sodi\u0161\u010de imenoval prvo temnopolto sodnico. Obljuba o temnopolti sodnici ni ve\u010d zadostovala in Biden je obljubil, da si bo izbral podpredsedni\u0161ko kandidatko.<\/p>\n
Pot do podpredsedni\u0161ke nominacije je bila za Harrisovo podobna Bidnovi poti – prvi temnopolti predsedni\u0161ki kandidat v zgodovini ZDA Barack Obama si ga je leta 2008 izbral, da bi pomiril strahove tistih, ki so se bali prevelikega radikalnega premika demokratske politike v levo.<\/p>\n
Biden je bil izbran, ker je bil ne\u0161kodljiv in kot tak najbolj ustrezen za poenotenje Amerike po \u0161tirih letih Donalda Trumpa. S Harrisovo je s tega vidika druga\u010de, vsaj sode\u010d po odzivih republikanske stranke in konservativnih Ameri\u010danov, ki jo imajo za skrajno levi\u010darko.<\/p>\n
\u010ceprav je bila nad Bidnovo izbiro najbolj razo\u010darana prav ameri\u0161ka levica, ki je podpirala senatorja Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren. Slednja bi lahko uspela, \u010de Bidna v izbiro Harrisove ne bi naravnost prisilili veliki nemiri po smrti temnopoltega osumljenca med poskusom aretacije maja v Minneapolisu.<\/p>\n
\u010ceprav me\u0161ane rase, se je Harrisova v svoji politi\u010dni karieri identificirala kot temnopolta.<\/p>\n
Kamala Devi Harris se je rodila 20. oktobra 1964 v kalifornijskem Oaklandu materi indijskega rodu Shyamali Gopalan in o\u010detu jamaj\u0161kega rodu Donaldu Harrisu. Mama je bila znanstvenica, o\u010de pa profesor ekonomije na univerzi Stanford.<\/p>\n
Po \u0161tudiju prava je za\u010dela kariero kot to\u017eilka in leta 2003 je bila izvoljena za okro\u017eno to\u017eilko San Francisca. Na tem polo\u017eaju je ostala do leta 2011, ko je po zmagi na volitvah leta 2010 nastopila polo\u017eaj pravosodne ministrice Kalifornije. Leta 2016 je zmagala na volitvah za zvezni senat.<\/p>\n
Kot senatorka je podpirala zdravstveno reformo, postopno legalizacijo marihuane, pot do dr\u017eavljanstva za nezakonite priseljence v ZDA, prepoved polavtomatskega oro\u017eja, dav\u010dno reformo z vi\u0161jimi davki za bogate in podobne liberalne cilje. Na zasli\u0161anjih v odborih se je zaradi to\u017eilskih izku\u0161enj izkazala za ostro in neizprosno zasli\u0161evalko.<\/p>\n
Ko se je leta 2019 odlo\u010dila za predsedni\u0161ko kandidaturo je uvodoma veljala za kandidatko z mo\u017enostmi za uspeh. Ko ji je podpora za\u010dela padati, ker je sredinske glasove v gne\u010di tovrstnih kandidatov pobiral Biden, na levi pa sta prevladovala Sanders in Warrenova, se je na televizijskem soo\u010denju odlo\u010dila za napad na Bidna zaradi odnosa do rasne politike v 70. letih prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n
Napad se ji je za kratek \u010das obrestoval, vendar se kandidatura nekako ni prijela in zaradi pomanjkanja podpore in denarja je morala decembra predlani od kampanje odstopiti.<\/p>\n
Marca lani je podprla Bidna, ki si jo je potem tik pred strankarsko konvencijo v Milwaukeeju, kjer sta bila oba potrjena kot kandidata, izbral za podpredsedni\u0161ko kandidatko.<\/p>\n
Biden je \u017ee v letih, \u010desar se zaveda, in se doslej \u0161e ni zavezal, da bo \u010dez \u0161tiri leta ponovno kandidiral za predsednika ZDA. Velja za prehodnega kandidata, kar pomeni, da bi lahko Harrisova leta 2024 postala prva temnopolta predsedni\u0161ka kandidatka ve\u010dje stranke v zgodovini ZDA.<\/p>\n
Harrisova je od leta 2014 poro\u010dena z odvetnikom Douglasom Emhoffom, s katerim nimata otrok. Emhoff ima dva otroka iz prej\u0161njega zakona.<\/p>\n
Njena sestra Maya Harris je politi\u010dna analiti\u010darka na televiziji MSNBC, njen svak Tony West pa glavni pravnik podjetja Uber.<\/p>\n
Ameri\u010dani so si 3. novembra lani izvolili prvo podpredsednico ZDA Kamalo Harris in s tem dobili tudi prvega drugega mo\u017ea v zgodovini dr\u017eave. Ta \u010das je pripadla 56-letnemu pravniku po rodu iz Brooklyna Douglasu Craigu Emhoffu, ki se namerava na polo\u017eaju posvetiti ve\u010dji enakopravnosti Ameri\u010danov pred zakonom.<\/p>\n
Doug Emhoff se je rodil 13. oktobra 1964 v newyor\u0161kem Brooklynu judovskim star\u0161em in je sedaj postal tudi prvi zakonec ameri\u0161kega podpredsednika judovske veroizpovedi. Trenutno je zaposlen kot izredni profesor prava univerze Georgetown v Washingtonu, sicer pa je delal pri \u0161tevilnih pravni\u0161kih firmah.<\/p>\n
Odra\u0161\u010dal je v dr\u017eavi New Jersey, ko je bil star 17 let, pa se je dru\u017eina preselila v Kalifornijo. Tam je kon\u010dal srednjo \u0161olo in diplomiral iz umetnosti na univerzi California State, leta 1990 pa \u0161e iz prava na Univerzi Ju\u017ene Kalifornije.<\/p>\n
Kot odvetnik je delal med drugim pri podjetjih Pillsbury Winthrop in Belin Rawlings & Badal, leta 2000 pa je s partnerjem odprl lastno pravno firmo, ki jo je leta 2006 prevzela ve\u010dja Venable LLP, in Emhoff je postal direktor za zahodno obalo ZDA. Leta 2017 je postal partner pri firmi DLA Piper in delal tako v Washingtonu kot v Kaliforniji.<\/p>\n
Najprej je bil 16 let poro\u010den s Kerstin Mackin, s katero ima dva otroka. S Kamalo Harris sta se poro\u010dila avgusta 2014 v Santa Barbari v Kaliforniji.<\/p>\n
Ko je demokratski podpredsedni\u0161ki kandidat Joe Biden izbral Kamalo Harris za svojo podpredsedni\u0161ko kandidatko, je Emhoff prenehal s pravni\u0161kim delom za firmo DLA Piper in se posvetil kampanji.<\/p>\n
Emhoff med kampanjo ni bil prvi mo\u017e podpredsedni\u0161ke kandidatke katere od dveh ve\u010djih strank v ZDA. Prvi je bil John Zaccaro, soprog demokratke Geraldine Ferraro, drugi pa je bil mo\u017e Sarah Palin Todd Palin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Senatorka iz Kalifornije, 56-letna Kamala Harris je po zmagi demokrata Joeja Bidna na predsedni\u0161kih volitvah 3. novembra 2020 postala prva podpredsednica ZDA v zgodovini. Bila je \u0161ele tretja podpredsedni\u0161ka kandidatka ve\u010dje stranke v zgodovini ZDA in obenem prva temnopolta ter hkrati tudi azijskega izvora.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":443064,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[18072,16942],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n