Partnerji projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga vodi IJS, so v Podnebnem ogledalu 2020 pripravili analize zelene javnofinan\u010dne reforme, energetske prenove stavb o\u017ejega javnega sektorja in organiziranosti za izvajanje podnebne politike.<\/p>\n
Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed najve\u010djih izzivov, s katerimi se soo\u010da \u010dlove\u0161tvo. Uspe\u0161nost spopadanja z njimi bo odvisna predvsem od u\u010dinkovitosti izvajanja ukrepov bla\u017eenja (zmanj\u0161evanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanj\u0161evanje \u0161kode in izkori\u0161\u010danje prilo\u017enosti) nanje, so spomnili v sporo\u010dilu za javnost. “Potreben je predvsem premik v razumevanju, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vpra\u0161anje, ampak razvojno vpra\u0161anje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti.”<\/p>\n
Glede zelene javnofinan\u010dne reforme so raziskovalci ugotovili, da je napredek v Sloveniji zaenkrat omejen. Uvedeni ukrepi, kot so dajatev na emisije ogljikovega dioksida, tro\u0161arine za energijo, davek na motorna vozila, prispevek za u\u010dinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) ter sklad za podnebne spremembe pri zmanj\u0161anju emisij toplogrednih plinov, do sedaj \u0161e niso bili ambiciozno zasnovani in zato \u0161e ne dovolj u\u010dinkoviti, so ocenili.<\/p>\n
Javne finance \u0161e naprej spodbujajo dejavnosti, ki so v nasprotju s podnebnimi cilji in nimajo perspektive. Okolju \u0161kodljive spodbude so bile v letu 2018 ocenjene na dobrih 124 milijonov evrov. Spodbude usmerjajo potro\u0161nike k ve\u010djim emisijam, zato so za doseganje ciljnega zmanj\u0161anja izpustov toplogrednih plinov potrebni \u0161e dodatni ukrepi, ki to kompenzirajo in so praviloma tudi dra\u017eji, so posvarili. Zelene javne reforme tudi ni v politi\u010dnih programih.<\/p>\n
Na podro\u010dju energetske prenove stavb o\u017ejega javnega sektorja, ki z evropskimi sredstvi poteka \u017ee od leta 2010, je po oceni raziskovalcev Slovenija uspe\u0161na. A le zahvaljujo\u010d ob\u010dinam, medtem ko dr\u017eava pri prenovi svojih stavb zelo zaostaja za cilji: vsako leto bi morala prenoviti tri odstotke povr\u0161ine stavb v lasti in rabi vlade, pa je bilo do vklju\u010dno leta 2019 prenovljenih samo 1,2 odstotka ciljne tlorisne povr\u0161ine.<\/p>\n
Odsotnost napredka je \u0161e bolj izrazita v lu\u010di dejstva, da je postavljen jasen cilj, zagotovljena so evropska sredstva za investicije, namenska sredstva za pripravo projektov, vzpostavljena projektna pisarna, izveden demonstracijski projekt, so na\u0161teli strokovnjaki. Pozivajo k takoj\u0161njemu ukrepanju in raz\u0161iritvi programa na celovito \u0161ir\u0161o prenovo javnih stavb, ki poleg energetske vklju\u010duje stati\u010dno in druge vidike prenove.<\/p>\n
Glede organiziranosti za izvajanje podnebne politike pa so se v Podnebnem ogledalu 2020 med drugim zavzeli za ustanovitev vladne slu\u017ebe, ki bi bila odgovorna za organizacijsko, strokovno in drugo pomo\u010d pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Raznolikost podro\u010dja zahteva tudi vzpostavitev \u010dim bolj enotne spletne, neposredno in javno dostopne platforme z vsemi potrebnimi informacijami o izvajanju o podnebne politike.<\/p>\n
Podnebno ogledalo 2020 je nastalo v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga sofinancirata EU in ministrstvo za okolje in prostor. Vodilni partner projekta je IJS oz. njegov center za energetsko u\u010dinkovitost. Partnerji projekta so dru\u017eba Elek, Gradbeni In\u0161titut ZRMK, In\u0161titut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski in\u0161titut Slovenije, podjetje PNZ ter Gozdarski in\u0161titut Slovenije. Kot zunanja partnerja sta v projektu pri pripravi zadnjih treh zvezkov sodelovala nevladna organizacija Umanotera ter Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.<\/p>\n
Skupno je bilo v okviru projekta, ki se letos zaklju\u010duje, objavljenih 10 zvezkov, ki so dostopni na spletnih straneh projekta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija ima vzpostavljene vse klju\u010dne mehanizme za zmanj\u0161anje izpustov toplogrednih plinov, dostopna so ji tudi evropska sredstva. “Kljub temu pa ciljev ne dosegamo,” je opozorila Andreja Urban\u010di\u010d z Instituta Jo\u017eef Stefan (IJS) ob objavi Podnebnega ogledala 2020. Te\u017eava sta predvsem nezadostno \u0161tevilo izku\u0161enih ljudi in organiziranost.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":174672,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[14028,18081,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n