Kot je za STA povedal vodja in\u017eeniringa v Fraportu Slovenija Andrej Tominec, se v objektu trenutno izvajajo obrtni\u0161ka dela, elektroin\u0161talacije in strojne in\u0161talacije. Zaklju\u010dujejo se \u0161e nekatera gradbena dela in name\u0161\u010dajo akusti\u010dno paneli. Hkrati poteka monta\u017ea opreme. Skoraj v celoti je \u017ee name\u0161\u010den sistem za pregled in oskrbo prtljage. Do marca bo novi objekt predvidoma \u017ee imel kon\u010dno podobo. Potem bodo sledila testiranja opreme in potni\u0161kih tokov ter usposabljanje zaposlenih.<\/p>\n
V roku enega meseca bosta stekla tudi gradnja dostopnih cest in zunanja ureditev. “V celoti je na\u010drtovano kon\u010danje del in testiranj do konca aprila, maja sledijo zakonodajne obveznosti s pridobivanjem dovoljenj. Tako bo terminal v drugi polovici junija nared za odprtje,” je povedal Tominec in dodal, da dr\u017eijo obljubo, da bo v drugi polovici leto\u0161njega leta novi del terminala \u017ee v uporabi.<\/p>\n
Tako celotna investicija, ki je vredna nekaj ve\u010d kot 21 milijonov evrov, kljub prvotnim zapletom z izbiro izvajalca te\u010de v skladu s terminskim planom. Pri gradnji jim je na roke \u0161la lanska mila zima, ko so potekala glavna betonska dela. Nekaj manj\u0161ih te\u017eav pa jim je povzro\u010dila epidemija covida-19, in sicer pri dobavah nekaterih delov tehni\u010dne opreme.<\/p>\n
Pri novogradnji so dali velik poudarek naravnim materialom s kombinacijo lesa, stekla in betona. Potniki bodo videli Kamni\u0161ko Savinjske Alpe in bodo imeli ob\u010dutek, da so v naravi. Prostor je odprt, in\u0161talacije pa bodo vidne, kar je v skladu s sodobnimi gradbenimi smernicami in bolj priro\u010dno z vidika vzdr\u017eevanja. “Potnik se ne bo \u010dutil utesnjenega, kot se morda po\u010duti sedaj v starem delu starega terminala,” je dejal Tominec.<\/p>\n
Trenutno urejajo tudi povezavo novogradnje s prvotnim terminalom oziroma njegovo raz\u0161iritvijo iz leta 2007. Odhodno halo bodo s povezovalnim hodnikom povezali z novim delom, skozi katerega bodo potniki vstopali. V njem bodo tudi varnostna kontrolna to\u010dka in komercialne povr\u0161ine. V funkciji bo \u017ee od za\u010detka skoraj celotni terminal, v rezervi do ponovnega dviga \u0161tevila potnikov bo ostala le obstoje\u010da odhodna hala, kjer so sedaj okenca za prijavo na let.<\/p>\n
V leto\u0161njem letu kot posledico epidemije na ljubljanskem letali\u0161\u010du \u0161e vedno pri\u010dakujejo zmanj\u0161an obseg prometa, tako bo na za\u010detku v terminalu na voljo ve\u010d prostora, je pojasnila vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija Brigita Zorec. To bo omogo\u010dilo tudi la\u017eje izvajanje epidemiolo\u0161kih ukrepov z ohranjanjem distance med potniki.<\/p>\n
Na ljubljanskem letali\u0161\u010du od decembra izvajajo tudi testiranje na novi koronavirus. PCR testom so se pridru\u017eili \u0161e hitri testi, tako da sedaj izvajajo obe vrsti. Izrazito veliko testiranja, ki ni namenjeno le potnikom, je bilo sicer predvsem po novem letu, ko so bili kratek \u010das hitri testi brezpla\u010dni.<\/p>\n
Trenutno je ljubljansko letali\u0161\u010de z rednimi linijami povezano le z Beogradom, Frankfurtom in Istanbulom. “Epidemija se kar vle\u010de in temu primerno se zamikajo tudi vra\u010danja oziroma prihodi prevoznikov ter ponovno vzpostavljanje linij,” je pojasnila Zor\u010deva.<\/p>\n
Za zimsko sezono je napovedana vrnitev Air Francea s povezavo v Pariz, poljskega Lota v Var\u0161avo ter EasyJeta na londonsko letali\u0161\u010de Gatwick. Po zdaj\u0161njih napovedih se bo glavnina prevoznikov vrnila s poletnim voznim redom. Vozovnice so \u017ee v prodaji, ali se bodo prihodi oziroma vrnitve glede na zdaj\u0161nje napovedi \u0161e kaj spreminjale ali zamikale, pa je odvisno od razvoja epidemije.<\/p>\n
V poletnem voznem redu na Brniku pri\u010dakujejo vrnitev WizzAira s povezavo na bruseljski Charleroi, Lufthanse v M\u00fcnchen, Swissaira v Z\u00fcrich, Brussels Airlines v Bruselj, Aeroflota v Moskvo, British Airways na londonski Heathrow, dopolnitev letenja EasyJeta \u0161e na letali\u0161\u010de Luton ter letenje Israir Airlines v Tel Aviv, Sun Expressa v Antalyo in Finnaira v Helsinke. \u010cez poletje pri\u010dakujejo tudi nekaj \u010darterskega prometa.<\/p>\n
V lanskem letu je zaradi pandemije promet na ljubljanskem letali\u0161\u010du mo\u010dno upadel. \u0160e poleti so ra\u010dunali, da bodo ustvarili pribli\u017eno 30 odstotkov na\u010drtovanega prometa, a je jesenski val epidemije prinesel dodaten padec. Tako so dosegli 17 odstotkov prometa iz leta 2019 oziroma 19 odstotkov na\u010drtovanega iz za\u010detka leta. Oskrbeli so pribli\u017eno 290.000 potnikov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Letali\u0161\u010du Jo\u017eeta Pu\u010dnika Ljubljana se zaklju\u010duje gradnja raz\u0161irjenega potni\u0161kega terminala. 21 milijonov evrov vredna investicija te\u010de skladno s terminskim planom. Do marca naj bi objekt dobil \u017ee kon\u010dno podobo, sledila bodo testiranja in pridobivanje dovoljenj. Terminal bo tako nared sredi junija, prve potnike pa naj bi sprejel z julijem.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":134790,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5821,3797,1770,14997,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n