ILO v novem poro\u010dilu o tem, kako je covid-19 vplival na trg dela, ugotavlja, da je bilo lani izgubljenih toliko delovnih ur, kot bi jih opravilo 255 milijonov zaposlenih za polni delovni \u010das. To je pribli\u017eno \u0161tirikrat ve\u010d, kot je bilo izbrisanih delovnih mest v \u010dasu globalne finan\u010dne krize leta 2009, na spletni strani poro\u010dilo povzema organizacija.<\/p>\n
V svojo raziskavo je sicer zajela tako skraj\u0161an delovni \u010das pri dolo\u010denih zaposlenih kot samo zapiranje delovnih mest – slednje je prizadelo 114 milijonov ljudi.<\/p>\n
81 milijonov ljudi oz. 71 odstotkov tistih, ki so ostali brez zaposlitve, je zabele\u017eenih v obliki neaktivnosti, ne brezposelnosti. To pomeni, da so ljudje zapustili trg dela bodisi ker niso bili sposobni delati, denimo zaradi pandemi\u010dnih omejitev, ali pa so enostavno nehali iskati zaposlitev. “\u010ce upo\u0161tevamo le brezposelnost, to drasti\u010dno zmanj\u0161a vpliv covida-19 na trg dela,” so navedli v ILO.<\/p>\n
Globalni prihodek delavcev (brez upo\u0161tevanja vladnih podpor) je upadel za 8,3 odstotka, kar je enako 3700 milijard dolarjem ali 4,4 odstotka svetovnega bruto doma\u010dega proizvoda (BDP).<\/p>\n
ILO nadalje ugotavlja, da je pandemija mo\u010dneje prizadela delavke od delavcev. \u017denske so izgubile pet odstotkov delovnih mest, mo\u0161ki pa 3,9 odstotka. Zlasti je ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih zapustilo trg dela in pristalo med neaktivnimi.<\/p>\n
Nadpovpre\u010dno so bili prizadeti tudi mladi, tako pri izgubi delovnih mest, odhodu s trga dela ali pri odla\u0161anju z vstopom na ta trg. Izguba zaposlenosti pri mladih (15 do 24 let) je bila 8,7-odstotna, pri odraslih pa 3,7-odstotna. Po oceni ILO je tako bojazen, da bomo imeli “izgubljeno generacijo”, \u0161e kako resna.<\/p>\n
Najbolj prizadeti sektorji so bili sektorji nastanitve in hrane, kjer se je zaposlenost zni\u017eala za ve\u010d kot 20 odstotkov, sledila sta prodaja na drobno in predelovalna industrija. Medtem se je zaposlenost v informacijski in komunikacijski tehnologiji ter financah in zavarovanju v drugem in tretjem \u010detrtletju lani pove\u010dala. Poro\u010dilo ILO ka\u017ee na verjetnost, da bodo najbolj prizadeti sektorji tudi najpo\u010dasneje okrevali, kar predstavlja veliko tveganje za poglabljanje neenakosti.<\/p>\n
ILO je sicer za leto\u0161nje leto pripravil tri scenarije. Osnovni scenarij, ki temelji na oktobrskih napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v zvezi z okrevanjem svetovnega gospodarstva, predvideva, da bo letos, glede na zadnje \u010detrtletje 2019, izgubljenih tri odstotke delovnih ur, kar je enako 90 milijonom delovnih mest. Pesimisti\u010dni scenarij predvideva 4,6-odstotni padec, optimisti\u010dni pa 1,3-odstotnega.<\/p>\n
“Znaki okrevanja, ki jih vidimo, so spodbudni, a so hkrati krhki in zelo negotovi. Zapomniti si moramo, da nobena dr\u017eava ali skupina ne more okrevati sama,” je poudaril generalni direktor ILO Guy Ryder.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pandemija covida-19 je po vsem svetu lani izbrisala 255 milijonov delovnih mest, v novem poro\u010dilu ugotavlja Organizacija za delo (ILO), ki deluje pod okriljem Zdru\u017eenih narodov. \u0160tevilo opravljenih delovnih ur je namre\u010d po vsem svetu, v primerjavi z ravnijo zadnjega \u010detrtletja leta 2019, upadlo za 8,8 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":443408,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1913,2391,15632],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n