Nekdanja voja\u0161nica \u010cerkezovac na Trgovski gori blizu meje z Bosno in Hercegovino ni na obmo\u010dju aktivnih potresnih prelomnic. Hrva\u0161ki sklad je sporo\u010dil, da so leta 2015 ocenjevali nevarnost potresov na tem obmo\u010dju, novembra lani pa so tam postavili seizmolo\u0161ko postajo.<\/p>\n
“Med nedavnim potresom noben od objektov v \u010cerkezovcu ni utrpel nikakr\u0161ne \u0161kode,” so izpostavili v dana\u0161njem sporo\u010dilu za javnost. Pojasnili so, da so se med potresom z magnitudo 6,2 konec decembra lani tla v \u010cerkezovcu stresla manj kot v Zagrebu, ki je od \u017eari\u0161\u010da potresa bolj oddaljen kot nekdanja voja\u0161nica. Napovedali so, da bodo skladi\u0161\u010da za radioaktivne odpadke gradili v skladu s smernicami EU in tudi ve\u010djim faktorjem varnosti, da bi objekti prestali potres ve\u010dje magnitude, kot predvidevajo seizmolo\u0161ki zemljevidi.<\/p>\n
Znova so izpostavili, da so \u010cerkezovac izbrali za skladi\u0161\u010denje radioaktivnih odpadkov iz Neka zaradi skladi\u0161\u010dnih zmogljivosti nekdanjega voja\u0161kega poslopja, ki zagotavlja popolno tehni\u010dno varnost. Ob tem so poudarili, da nekdanja voja\u0161nica ni na poplavno ogro\u017eenem obmo\u010dju in je precej oddaljena od virov pitne vode.<\/p>\n
Dodali so, da so v ponedeljek podpisali tudi pogodbo s strokovnimi institucijami, ki bodo pripravile dokumentacijo za pridobitev potrebnih dovoljenj za izgradnjo odlagali\u0161\u010da. Med drugim bodo opravili raziskave geolo\u0161ke sestave tal na lokaciji, predvideni za odlagali\u0161\u010de. Raziskave, ki vklju\u010dujejo tudi ugotavljanje hidrolo\u0161kih in ekolo\u0161kih zna\u010dilnosti ob na\u010drtovanem odlagali\u0161\u010du, bodo trajale 19 mesecev. Odlagali\u0161\u010de naj bi uredili do leta 2024.<\/p>\n
Nasprotovanje gradnji odlagali\u0161\u010da v \u010cerkezovcu so ve\u010dkrat izrazile lokalne oblasti v sisa\u0161ko-moslav\u0161ki \u017eupaniji, dr\u017eavne oblasti v BiH ter prebivalci na obeh straneh meje na reki Una. V Sarajevu so v ponedeljek ocenili, da je treba po nedavnem uni\u010dujo\u010dem potresu na Hrva\u0161kem znova obravnavati na\u010drte za izgradnjo hrva\u0161kega odlagali\u0161\u010da. Menijo, da \u010cerkezovac ni ustrezna lokacija za odlagali\u0161\u010de. Podobno so ve\u010dkrat ocenili tudi okoljevarstveniki iz Hrva\u0161ke in BiH.<\/p>\n
V \u010cerkezovcu naj bi poleg jedrskih odpadkov iz Neka skladi\u0161\u010dili tudi hrva\u0161ke jedrske odpadke iz industrije, medicine, znanosti, raziskav in podobno. Zmogljivost naj bi bila pribli\u017eno 3000 kubi\u010dnih metrov odpadkov. Za lastno odlagali\u0161\u010de so se odlo\u010dili, ker s Slovenijo niso dosegli dogovora o skupnem skladi\u0161\u010denju nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v slovenskem odlagali\u0161\u010du v Vrbini v okviru meddr\u017eavne komisije za Nek. Po njihovih navedbah skupne re\u0161itve niso dosegli, ker je Slovenija zavrnila skladi\u0161\u010denje preostalih hrva\u0161kih radioaktivnih odpadkov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Hrva\u0161ki sklad za financiranje razgradnje nuklearne elektrarne Kr\u0161ko (Nek) je danes sporo\u010dil, da objekti v nekdanji voja\u0161nici \u010cerkezovac, kjer nameravajo urediti hrva\u0161ko odlagali\u0161\u010de radioaktivnih odpadkov, v decembrskem uni\u010dujo\u010dem potresu niso bilo po\u0161kodovani. Potres je obudil nasprotovanje odlagali\u0161\u010du v delu javnosti v BiH in na Hrva\u0161kem.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":443506,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1810,6897,11197,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n